Kako napisati izviren scenarij za nedokumentarni film o rožah? To vprašanje si je tokrat zastavil Charlie Kaufman. Tipičen hollywoodski recept za tak scenarij bi se glasil: najdeš dva človeka, ki sta na nek način povezana z rožami, okoli njiju napleteš romantično zgodbo, kjer morata ti dve osebi premagti življenske ovire, da na koncu uspeta, dodaš nekaj seksa in kakšno divjo dirkanje z avtomobili, začiniš z dramatičnim končnim preobratom in postrežeš gledalcem še toplo posneto na filmski trak.
A kaj, ko potem od rož ostane bore malo. Sicer pa je vredno premisliti, če ste kdaj res že videli kakšen (nedokumentarni) film, ki bi govoril o rožah. Niste? Očitno je ta naloga tako težka, da se jo upajo lotiti zgolj ekscentriki! Ekscentriki kot je Charlie Kaufman.
A film je več kot zgolj zgodba o rožah. Je film o nastajanju scenarija za film o rožah. In tu se že poraja prvo vprašanje: je torej res nemogoče napraviti film, ki bi govoril zgolj o rožah? Kaufman očitno ni odkril skrivnostne formule za take vrste filmov, zato se je poslužil trika, kjer ne gledamo same zgodbe, temveč gledamo nastajanje zgodbe, seveda pa s tem spoznamo tudi zgodbo.
In kaj bi pravzaprav dobili, če bi iz filma odstranili Charlija in njegovega izmišljenega brata dvojčka Donalda? Ostalo nam bi točno to, kar nočemo da nam ostane: tipičen hollywoodski scenarij z vsemi že prej naštetimi klišeji. Toda z vpogledom v nastajanje take zgodbe je film dobil novo dimenzijo: prikaz občutenja glavnih likov. Tako zvemo njihove najbolj skrite želje, hrepenenja, drame, strahove, tragedije in veselja. Hkrati pa so vsi ti občutki tako ali drugače povezani z rožami. In tako dobimo film, ki se začne ter konča pri rožah, to pa je bila tudi osnovna Kaufmanova ideja.
Izredno zanimiva je tudi ideja o Charlijevem bratu dvojčku, ki ga morda lahko razumemo bolj kot nekakšno Kaufmanovo razcepljeno osebnost. Kajti če primerjamo Charlija in Donalda, lahko ugotovimo zgolj to, da sta si povsem različna. Pa ne po zunanjosti, temveč po miselnosti. Medtem ko je Charlie izredno kompliciran in v situaciji težavi vidi potencialne težave, pa je Donald precej bolj sproščen in veliko manj obremenjen.
Tako lahko preko filma spremljamo tudi njuno medsebojno interakcijo, ki v končni fazi pripelje do tega, da Donald uči Charlija življenjskih resnic, ter se za Charlijevo dokončno spoznanje zanj tudi žrtvuje. In tako je Kaufman spet eden sam, pa vendar v njem vedno tiči tudi njegov (miselni) brat dvojček. Charlie je idejo o razcepljeni osebnosti gnal celo do te mere, da je Donalda navedel kot soscenarista, ter mu nenazadnje celo posvetil film. A s tem je verjetno le želel povedati, da brez tega vidika svoje miselnosti (ki jo predstavlja Donald) filma verjetno sploh ne bi mogel dokončati. Kajti prav Donald je tisti, ki v film vnese tudi tuje (bolj stereotipične) ideje, ki na koncu tvorijo jedro filma.
V vlogi bratov Kaufam je vsekakor treba pohvaliti tokrat (igralsko) povsem nerazpoznavnega Nicolasa Cagea, ki je za moje pojme tokrat zares odigral najboljšo vlogo svoje igralske kariere. Ne gre pa spregledati tudi izredno tenkočutne Maryl Streep, ter brezzobega Chrisa Cooperja v vlogi izredno bizarnega ljubitelja orhidej z zelo tragično preteklostjo.
V filmu se je znašel postor tudi za precej izviren humor, ki pa je omejen predvsem na samoironično predstavo Charlija Kaufmana. To je (povečini črn) humor o tem, kaj ljudje mislijo, naredijo ali izrečejo pa popolno nasprotje. Film res ni za vsak okus, saj je precej nenavaden in neobičajen, pa vendar prav zaradi tega lep in zanimiv.
Eno pa je gotovo: če želite zares začutiti vso lepoto, milino, poetiko, harmonijo, ter nenazadnje pogubo, ki jo v človeku lahko sprožijo rože, si film preprosto morate ogledati.
Prilagajanje (režija: Spike Jonze, scenarij: Charlie Kaufman, Donald Kaufman po knjigi Susan Orlean, igrajo: Nicolas Cage, Meryl Streep, Chris Cooper, Tilda Swinton, Cara Seymour, distribucija Fivia)
Ocena: izpovedi drugačnega uma (8/10)
