Kaj je raj? Prostor, brez časa in prostora, kamor se po smrti preselijo naše duše? Produkt večne človeške želje po nesmrtnosti? Želja, ki nas kot nekakšen moralni policaj odvrača od slabih dejanj? Največja potegavščina v zgodovini človeštva, ustvarjena iz strani vere in cerkve, kot ultimativna želja hrepenenja in pričakovanja? Morda pa je raj to, kar s svojimi dejanji storimo že tukaj na zemlji? Ko v določenem trenutku prestopimo mejo naših strahov in predsodkov, ter tako ljubezni v naših srcih damo prednost pred logičnostjo naših misli.
Raj je film o dobrih ljudeh, ki so iz obupa nad človeštvom prestopili mejo legalnega. V modernem svetu so namreč slabi ljudje pogosto najbolj zaščiteni in tako nemoteno izkoriščajo nemočne. Človeštvo je pač doseglo evolucijsko stopnjo, kjer je denar sveta vladar in kjer so pravice kriminalcev večje, kot pravice njihovih žrtev.
Je toraj prav, da človek vzame pravico v svoje roke? Ali dobri in plemeniti cilji opravičujejo uporabo slabih in zlih metod? Pa vendar te dileme niso nekaj novega. Že stari Grki so se namreč spraševali, če ima legitimno prednost pred legalnim. Gledano iz stališča posameznika, je verjetno res legitimno maščevati smrt ljubeljne osebe, toda vedno je treba vedeti, da s tem lahko prizadenemo tudi nekoga tretjega.
Philippa (Cate Blanchett) je učiteljica, katere mož je umrl zaradi prevelikega odmerka mamil, pa tudi na svojem delovnem mestu (torej v šoli) se vedno večkrat srečuje z otroci, ki jim droge uničujejo življenje že vse od mladosti. A po dolgih prošnjah na policiji je obupala. Narko-mafija ima svoje lovke razprostrte povsod, zato se odloči, da bo ukrepala sama. A nekaj gre hudo narobe in namesto zločincev umrejo nedolžni ljudje.
Na drugi strani je Filippo (Giovanni Ribisi), policaj ki je prisoten na zaslišanju Philippe in ki v njej prepozna nekaj več, kot zgolj teroristko. In tako se prične usodna zgodba o dveh sorodnih dušah, ki idealistično iščeta rešitev za svoja nelegalna dejanja v svetu, ki je že davno pozabil, kje pomeni besedica legitimno.
Raj je drama, ki spretno krmari med idejami navideznega in resničnega, lepega in krutega, ljubezni in sovraštva. Pravzaprav je to film, kjer je vse premišljeno do potankosti. Od postavitve same zgodbe, ki bi zunaj meja Italije delovala povsem nerealno, tu pa poteka hkrati komično(policijska postaja), tragično(mesto kot celota) in poetično(podeželje).
Izbira igralcev je prav tako odlična, od kameleonske Cate Blanchett, katere glas človeka enkrat zmrazi, spet drugič napolni z življenjem, pa do skrivnostnega Giovannija Ribisija, ki je tokrat odigral eno svojih najboljših vlog.
Potem je tu še čudovit scenarij, ki se opira predvsem na neskončno nizanje simbolov in odkrivanje najbolj skritih človeških občutkov. Pri tem dobro sodeluje tudi odlična kamera in snemalne tehnike, ter koti snemanja, ki ob pravih trenutkih prikažejo na eni strani intenzivnost nenadejanih čustev in na drugi stani brezosebnosti sistema ter zbanalizirane človeške družbe.
Film ne nekaterih mestih sicer prestopa meje resničnosti, kar pa le še enkrat več dokazuje, da živimo v svetu, kjer so nesebična dejanja čisčenja družbene morale zgolj izredno redke izjeme, ki se nam bolj kot realnost zdijo le še znanstvena fantastika.
Lepo je tudi videti film, kjer Italijani tudi dejansko govorijo italijansko in se ne posiljujejo z angleščino, razen seveda takrat, ko je to nujno potrebno. Vse čestitke tudi Cate Blanchett za njeno (v hollywoodskem smislu ponižujočo) uporabo in nasploh znanje Italijanščine.
In kaj reči za konec, ki v nasprotju z večino filmov več vprašanj pusti odpritih, kot pa jih razloži? Je vse resnično ali pa je vse zgolj utopija? Sta Philippa in Filippo resnična ali pa sta le Angela, ki sta prišla odrešit človeštvo. Sta s svojimi dejanji nemara prestopila meje omejitev človeškega duha in tako lahko prestopita tudi meje raja? Odgovor je prepuščen vsakemu gledalcu posebej.
Raj je vsekakor film, ki močno izstopa iz povprečja poletnih brezmožganskih akcijskih filmov in bo dobrodošla popestritev tistim, ki o filmih radi še dolgo premišljujejo in se morda iz njega tudi nekaj naučijo.
* Raj, drama (režija: Tom Tykwer, scenarij: Krzysztof Kieslowski, Krzysztof Piesiewicz, igrajo: Cate Blanchett, Giovanni Ribisi, Stefania Rocca, distribucija: Fivia)
Ocena: ko nebo ni več meja (10/10)
