Ljubezen je čudna reč. Včasih si jo močno želimo, pa je kar od nikjer ni, včasih se prikrade prav potiho, da niti ne vemo kdaj, včasih pa kar naenkrat pade iz neba in pretrese naša življenja. Podobno je tudi s prijateljstvom. Kakšno traja vse življenje, kakšno je zgolj trenutno, včasih je zanj potrebno dolgo časa, drugič vzklije v trenutku, pa ni zato nič manj intenzivno. V romantični francoski komediji Rože in vino, pa se lahko prepričamo, kaj se zgodi, ko nekoliko bizarno, a trdno prijateljstvo, obtiči na razpotju ljubezni do iste ženske.
Antoine (Daniel Auteuil) je miren in prijazen šef strežbe ugledne restavracije, a nekega večera se mu življenje postavi na glavo, ko je v parku priča poskusa samomora neznanca.
Antoine se odloči, da bo človeku pomagal, toda Louis (Jose Garcia) je tako zelo potrt in depresiven, da Antoine predlaga, naj se Louis za nekaj časa preseli k njemu.
Seveda pa se kmalu pričnejo težave, saj je Louis že poslal poslovilno pismo svojim starim staršem, Antoinovo dekle je vse manj zadovoljna nad novim čudaškim sostanovalcem, pa še Louis je v svoji novi službi poznavalca vin, ki mu jo je preskrbel Antoine, sila neroden in raztresen.
Razlog za vse to pa je Louisova nekdanja velika ljubezen Blanche (Sandrine Kiberlain) in Antoine se odloči, da ju bo spet spravil skupaj, seveda pa se mora prej odkrižati Blanchetinega zaročenca in Louisu dati nekaj nasvetov za osvajanje ženskih src.
A tudi Antoinovo srce je občutljivo za ljubezen in še preden se dobro zave, se znajde v ljubezenskem trikotniku, kjer pa ob impulzivnem in vedno nekoliko (samo)destruktivnem Louisu ni ravno najbolj prijetno.
Rože in vino je simpatična sladko-kisla komedija, s tipičnim ljubezenskim trikotnikom, kjer ljubezen do iste ženske postavi pod vprašaj veliko prijateljstvo dveh moških.
Tisto kar dela ta film nekoliko bolj poseben, pa je način, preko katerega prijateljstvo med Antoinom in Louisom sploh nastane, namreč s poskusom samomora, kar ni ravno najbolj tipično za filme tega žanra.
Prav to precej nenavadno izmenjevanje med popolno romantiko in dokaj depresivnim pogledom na nesmiselnost življenja, je tisto, kar nekoliko moti cel ritem filma, saj se to odraža v velikih čustvenih nihanjih glavnih likov.
Tudi osnovna karakterizacija glavnih likov je zelo poenostavljena, en kot angel varuh in samaritan, ki je za neznanca pripravljen storiti praktično vse, tudi na kocko postaviti svojo ljubezen in službo ter na drugi strani popoln pesimist, ki ne samo da vidi kozarec vedno napol prazen, ampak zaradi čemernosti ta kozarec vedno tudi prevrne.
Premore pa filma kar nekaj izvirne komičnosti, zaradi katere ravno ne pokajo trebuhi (od smeha seveda), a preko celega filma vzpostavlja neko pozitivno atmosfero, ki kompenzira bolj bizarne (suicidalne) vzgibe filma.
Morda še najbolj čuden del filma pa je sam konec, kjer glavni liki, še posebej Louise, doživijo dokaj nenavaden miselni in karakterni preobrat, seveda vse z namenom pozitivnega zaključka filma, ki pa zato izzveni dokaj nerealno.
A pri tem filmu bi bilo odveč govoriti o realnosti in nerealnosti, saj je zgodba zasnovana na enostavni formuli prijateljstvo plus ljubezen so težave in lahko tako film v osnovi jemljemo predvsem kot slabi dve uri dolgo prijetno romantično sprostitev, od katere seveda ne moremo pričakovati nekega epohalnega spoznanja, a nas zna spraviti v dobro voljo.
Rože in vino je preprost in mestoma naiven film, ki pa kljub temu, predvsem zaradi posrečenih glavnih igralcev, povsem solidno opravi svojo primarno nalogo, ki je spraviti gledalca v prijetno počutje.
Povedano drugače, Rože in vino je kot juha, v kateri plava muha. Juha sama po sebi je namreč kljub temu užitna, bolj natančni ljudje pa bodo vseeno zahtevali, da jim natakar prinese drugo.
*Rože in vino - Apres Vous, romantična komedija (režija: Pierre Salvadori, scenarij: Daniele Dubroux, Benoit Graffin, David Leotard, Pierre Salvadori, igrajo: Daniel Auteuil, Sandrine Kiberlain, Jose Garcia, Michele Moretti, Marilyne Canto idr., trajanje: 110 minut, distribucija: Creativa Cinemania Group)
Ocena: muha v juhi (6/10)
