Etnična različnost je bil največji adut, v rokavih fanatičnih politikov, s katerim so naščuvali ljudi v krvavo balkansko rapsodijo razpada nekdanje Jugoslavije. In tako so politični, ekonomski in ozemeljski interesi razdelili ljudi na črne in bele, na domačine in tujce, na "prave" in "napačne". In ta razdelitev je očitna še danes, vsaj v miselnosti nekaterih ljudi, režiser Srđan Karanović pa se je v filmu Sijaj v očeh odločil spopasti s tem strahom etnične drugačnosti in to z nekoliko nenavadno ljubezensko zgodbo.
Labud (Senad Alihođić) je hrvaški Srb, ki se sredi devetdesetih z valom beguncev znajde sredi Beograda. Tam poskuša na vse načine stopiti v stik z nekdanjo ljubeznijo Vido (Jelena Dokić), ki se je pred vojno zatekla v Ameriko.
Ker nikjer drugje ne najde pomoči, se na koncu obrne na agencijo za sklepanje zvez, da bi preko njih prišel v Ameriko. Tam spozna prikupno Romano (Ivana Bolanča), ki skriva svoje pravo poreklo, oba pa preganjajo osebe in podobe iz njune preteklosti, ki skušajo preprečiti njuno zvezo in s svojimi predsodki med zaljubljenca vnesti prepir in nezaupanje.
Med tem pa tudi Vida išče Labuda po Beogradu, Romano pa snubi tudi mlad in premožen Grk.
Sijaj v očeh je po svoji simboliki sicer kar resna drama, vendar je film zastavljen na zelo lahkoten, lahko bi rekli, kar na malce prismojen način in še najbolj spominja na nekakšno balkansko verzijo Romea in Julije, le da tokrat ni problem družina, temveč etnično poreklo, vse skupaj pa je izpovedano na tipično pravljičarski način, brez nekih izrazitih negativcev in s stalnim romantičnim pridihom.
Duhovi vojne so tokrat prisotni v prividih glavnih junakov, nekako v stilu Ally McBeal in ko enkrat ugotovimo, da oba glavna junaka delita enako posebnost, res ne more več biti dvoma, kako se bo vsa stvar zaključila.
Seveda je stvar malce bolj resna, če si te duhove razlagamo kot notranje misli glavnih junakov, ki torej sama dvomita o zmožnosti premagovanja etničnih razlik in ki vsak po svoje še vedno živita v preteklosti, po drugi strani pa pričkanje duhov, o različnem nacionalnem in verskem poreklu zelo satirično prikaže ves idiotizem takega razmišljanja, še posebej ko se izkaže, da dogma "čista rasa" sploh ne obstaja.
Toda film vse preveč poenostavlja in išče instant razvedrilo resne teme in sicer predvsem v čudakih, ki jim dojenček (na srečo je samo lutka) ob kopanju pade na tla, možače, ki se oblači v vojaške uniforme, lastnice agencije, ki pare združuje zgolj z nasveti računalnika (ki se oglaša kot kakšen Spectrum) in tako naprej in nazaj, dokler ne pridemo do spoznanja, da sta v filmu še najbolj normalna prav Labud in Romana, kljub njunim stalnim prividom.
Pozitivna stvar filma so vsekakor glavni igralci, od Senada Alihođića, ki z romantično "biondastim" pogledom zašibi kolena vsake mladenke, preko izjemno simpatične Ivane Bolanče, s preprosto čudovitim nasmehom, pa vse do Lotosa Šparovca, ki v začetku morda deluje malce žaljivo za Slovence, a kmalu "ukrade" šov vsem duhovom in skoraj tudi glavnima junakoma zgodbe.
Film lahko zaradi multietničnosti igralcev razumemo tudi kot neko nostalgijo po nekdanjem bratstvu in enotnosti nekdanje Jugoslavije, kar pa je po svoje čisto simpatično, četudi morda malce preveč idilično.
In ko tako povežemo Zagreb z Beogradom, Beograd s Sarajevom in Sarajevo z Zagrebom, dobimo neke vrste bermudski trikotnik, kjer se je na začetku devetdesetih očitno izgubila človeška pamet in kjer je (pre)številne ljudi "uzela magla".
Kdaj bo skrivnost tega "balkanskega" trikotnika dokončno razrešena, kdaj se bodo pomirili vsi duhovi preteklosti in kdaj bo spet zmagala ljubezen je seveda veliko vprašanje.
Sijaju v očeh to uspe, a kaj, ko je to le pravljica za lahko noč, ki bo prepričala le velike romantike in verjetno tudi haške obtožence, ki tako ali tako mislijo, da so narodom nekdanje Juge storili uslugo.
*Sijaj v očeh - Sjaj u očima, romantična komedija (režija in scenarij: Srđan Karanović, igrajo: Senad Alihodžić, Ivana Bolanča, Jelena Đokić, Gorica Popović, Boris Komnenić, Matija Prskalo, Branko Cvejić, Lotos Šparovec idr., trajanje: 97 minut, distribucija: Creativa Cinemania Group)
Ocena: balkanska pravljica (5/10)
