Maščevalnost je stalna spremljevalka človeštva, že vse od pradavnine. Kdor je nekomu storil krivico, naj tudi sam doživi isto mero kazni. Toda mar krivica vedno zahteva tudi maščevanje? Je mar kaj narobe z nekom, ki je pripravljen odpustiti grehe drugega? Jasno, to skoraj ni mogoče, če se grešnik ne kesa svojih napak, toda kaj če vidimo in začutimo, da krivica ni bila storjena namerno, ter da je grešnik že odslužil kazen, ki mu je povsem spremenila življenje (na boljše, ali pa tudi na slabše)? Vseh teh vprašanj se dotika film Sin, a nanje ne daje neposrednih odgovorov, temveč zgolj posreduje upanje, da je odpuščenje vendarle možno.
Učitelj v poklicni šoli nekega dne dobi prijavo zelo nenavadnega učenca, ki je bil odgovoren za tragedijo pred nekaj leti. Učitelj ga najprej zavrne, toda kasneje si vendarle premisli in ga sprejme kot mizarskega vajenca.
Počasi prične spoznavati mladeniča in njegovo zdajšnje življenje, hkrati pa je deležen neodobravanja iz strani bivše žene, ki jo je mladeničevo preteklo dejanje prav tako hudo prizadelo in sicer tako močno, da mu ne more odpustiti.
Toda učitelj vztraja in kmalu naveže tesen stik z mladeničem, ki se stopnjuje do točke, ko mladenič v njem prepozna očetovsko figuro. Toda učitelja še vedno teži breme preteklosti, saj je kljub svoji pripravljenosti odpuščenja še vedno radoveden, kako in zakaj se je mladenič odločil povzročiti tragedijo.
Resnica pa vedno bolj sili na plano in kmalu tudi mladenič izve, da je njegova preteklost nepovratno povezana z učiteljem in soočenje najglobljih čustev ter frustracij obeh protagonistov je le še vprašanje časa.
Sin je zelo pedanten film, ki ne gradi na hitrem nizanju dogodkov, temveč se osredotoči predvsem na igro glavnih igralcev, ki s svojo mimiko, svojimi gibi ter svojo držo indirektno izpovejo vse svoje občutke.
Pri tem še posebej blesti Olivier Gourmet, ki je odlično predstavil konflikt človeka, ki niha med željo po maščevanju (ta del predstavlja predvsem njegova bivša žena), ter neustavljivo napredujočo zvedavost, s katero želi dokončno pojasniti vse skrivnosti tragedije, ki je tako spremenila njegovo življenje.
Kot namreč izvemo, je zaradi žalostnega dogodka izgubil družino, ženo, spremenil službo in torej zaživel povsem novo življenje. Toda med tem, ko se sam vrača v preteklost predvsem zato, da bi si razjasnil nekatere neznanke tragedije, se njegova bivša žena vrne naravnost nazaj v preteklost in kot da od takrat ni minilo še nič časa, zahteva popolno in brekompromisno maščevanje.
Največji absurd je seveda v tem, da ima sama že povsem novo življenje in da bo kmalu vsaj deloma nadomestila tisto, kar je izgubila v tragediji, medtem ko njen bivši mož nima ničesar, kar mu je bilo prej drago, pa vendar za izgubo svojega življenja več ne išče krivca.
Morda je to tudi zato, ker je v mladeniču našel izgubljeni delček svoje preteklosti, kar se zdi sicer nekoliko nenavadno, glede na to, da je prav mladenič vzrok za učiteljevo tragedijo.
Toda tudi pri mladeniču vidimo, da je tragedija, ki jo je povzročil, zelo spremenila njegovo življenje, tako fizično, kot tudi psihično. Je morda eden od razlogov, da mora jemati uspavalne tablete, slaba vest? Mar ni tudi sam travmatiziran od tistega tragičnega dogodka?
In mar ni nekoliko "navarno", da se naveže na nekoga, ki ga je v preteklosti zelo oškodoval, saj bo lahko resnica, ko pride na dan, pokopala vse zaupanje, ki se je sedaj zgradilo med učencem in učiteljem.
Konec filma je sicer na prvi pogled precej nenavaden, toda odlično zajame celotno bistvo filma, ki ne želi vsiljevati neke svoje ideje, temveč zgolj prikaže, da je treba odpuščenju dati možnost.
Niso vse stvari namreč take, kot izgledajo na prvi pogled in zaletave akcije (skoraj) vedno vodijo v le še večje gorje in zlo. Razumevanje in poslušanje soljudi pa lahko pomaga tako tistim, ki so krivico storili, kot tudi tistim, ki jim je bila krivica storjena.
Odpuščenje je vsekakor težko, a zanj se je treba vsaj potruditi. Ni nujno, da s tem trudom pridemo do cilja, saj takojšnja sprava v vseh primerih niti ni možna. Pa vendarle velja vsaj poizkusiti.
*Sin, drama (režija in scenarij: Jean-Pierre Dardenne in Luc Dardenne, igrajo: Olivier Gourmet, Morgan Marinne, Isabella Soupart, Rémy Renaud, Nassim Hassaini, Kevin Leroy, Félicien Pitsaer, Annette Closset, Fabien Marnette, Jimmy Deloof, Anne Gérard idr., distribucija: Cankarjev dom)
Ocena: odpusti in odpuščeno ti bo (9/10)
*Opomba: film si lahko ogledate v Kinodvoru Ljubljana in v drugih dvoranah art kino mreže v večjih slovenskih mestih
