V sodobnem času množičnih in globalnih medijev, ko sta izgled in udarna kampanja bolj pomembna od argumentov, se velikokrat zgodi, da sta življenje in usoda posameznika, potisnjena na stranski tir. David Mamet se v akcijskem trilerju Špartanec sprašuje, če cilj res opravičuje vsa sredstva, ter koliko je človek pripravljen tvegati, da bi izvedel resnico.
Robert Scott (Val Kilmer) je neizprosen tajni ameriški agent, ki se pri svojem delu brez slabe vesti poslužuje tudi zelo trdih prijemov, zaradi česar si je tudi pridobil sloves zanesljivosti in nepopustljivosti.
Po rekrutiranju novih agentov v vojaškem taboru, ga pokličejo na novo misijo in sicer iskanje mlade Laure Newton (Kristen Bell), ki je kljub varovanju izginila.
Scott, ki sicer najraje dela sam, tokrat v pomoč (in v trening) dobi rekruta Curtisa (Luke Derek), s katerim se lotita raziskovanja primera, ki pa se mora razrešiti še preden novice o izginotju Laure pridejo v javnost.
Scott in Curtis kmalu odkrijeta mrežo trgovine z belim blagom, ki sega od Amerike pa vse do bližnjega vzhoda. Toda operacijo prekine novica o najdbi Laurinega trupla in Scott se odpravi domov na svoj ranč.
Kmalu ga nepričakovano obišče Curtis, ki je prepričan, da Laura še živi in da je celotna zgodba le del velike zarote, ki sega v najvišje politične kroge.
Scott se pusti prepričati in skupaj z Curtisom na lastno pest nadaljujeta iskanje, pri čemer pa se kmalu iz oči v oči soočita s smrtjo, saj vplivnim ljudem ni pogodu njuno delo, še posebej vodji posebnih agentov Stoddardu (William H. Macey), za katerega morebitna vrnitev Laure ne pride v poštev.
Scott se za pomoč obrne na nekdanje (redke) prijatelje, med drugim tudi vojakinjo Jackie (Tia Texada), toda mreža spletk in prevar je vedno bolj gosta, Lauri pa se čas nezadržno izteka.
Špartanec je film, ki se prične zelo obetavno, saj se ne podreja zakonitostim hollywoodskih politično-vohunskih trilerjev, temveč v zelo skrivnostnem ozračju stalne napetosti podaja košček za koščkom v veliko sestavljanko celotne zgodbe, s tem da so informacije podane brez nekega logičnega zaporedja, temveč precej konfuzno in naključno.
To seveda ni nič napačnega, prej nasprotno, s tem se povečuje suspenz filma, ko npr. kar lep čas sploh ne vemo, kdo je ugrabljeno dekle in na ta način tudi glavni liki lahko razvijejo precej bolj kredibilne karakterje.
Predvsem pri glavnem liku lahko zaznamo zanimivo dilemo, v kolikšni meri je (še) pripravljen brezpogojno ubogati ukaze, tudi če vidi, da na celotni stvari nekaj smrdi in da bo očitno za "višje cilje" žrtvovana nedolžna oseba, ki bi jo potem posredno imel na vesti tudi sam, ker pač ni storil vsega, kar bi lahko, za njeno rešitev.
Če je glavni lik tako po eni strani nasilen in skrupulozen vojak, glavni branik sistema in na nek način robot, ki zgolj sprejema ukaze in jih na vsak način izvrši, se po drugi strani izkaže, da ima tako kot vsak človek tudi on vest, ki mu narekuje, da ni pravično žrtvovati nekoga, samo da bo imel nekdo drug od tega koristi, še manj pa je v njegovih rokah, da bi lahko odločal, čigavo življenje/usoda je bolj pomembna.
Špartanec je tako na nek način tudi kritika Amerike ter nasploh družbenega sistema in ljudi, ki slepo verjamejo politikom, namesto da bi se vprašali, kaj je dejansko resnica, kaj pa le prepričanje neke tretje osebe, ki z realnostjo in našim pogledom na svet nima prave stične točke.
Toda bolj ko se bližamo koncu filma, bolj je zgodba komplicirana in film, v takem konceptu, kot je zastavljen, preprosto ne zna razložiti vseh problemov in aspektov zgodbe, tako da gledalec na koncu bolj ali manj ugiba, kdo je bil dejanski negativec in zakaj.
Da je stvar še slabše, se konec posluži nekaj tipičnih hollywoodskih klišejev, od spopada ena na ena med pozitivcem in negativcem, melodramatične smrti pozitivke (v nasprotju z navdušujoče presenetljivim začetkom, ko tudi pozitivci umirajo v trenutku in povsem nepričakovano), pa vse do patetično moralističnega konca, kjer vsakdo dobi to, kar si zasluži.
Kar se tiče igralcev, je zgodba zastavljena na način, v katerem se lahko zares izpostavi le Val Kilmer, ki je že od nekdaj imel nek čisto svojo karizmo in stil igre, a je treba priznati, da v tem filmu deluje povsem solidno in mu je vloga praktično pisana na kožo.
Špartanec je film, ki raje pove nekoliko manj, kot pa preveč in če ta logika odlično deluje v začetku zgodbe, se na koncu dogodi povratna eksplozija, ki pusti nepopravljivo "kolateralno" škodo na celotnem filmu.
*Špartanec - The Spartan, akcijski triler (režija in scenarij: David Mamet, igrajo: Val Kilmer, Tia Texada, Derek Luke, Jeremie Campbell, William H. Macy, Bob Jennings, Lionel Mark Smith, Johnny Messner, Kristen Bell idr., trajanje: 106 minut, distribucija: Creativa cinemania group)
Ocena: vsaki stvari se enkrat pride do dna (5/10)
