Je vzrok lahko bolj pomemben od posledice? In obratno, je lahko vzrok tako zelo nevzdržno krut, da bi bilo bolje, če sploh ne bi izvedeli resnice? Korejski režiser Chan-wook Park nas v filmu Stari popelje po večni spirali človeškega nasilja, maščevanja in iskanja resnice.
Oh Dae-su (Min-sik Choi) je povsem običajen družinski moški, ki ga neke noči ugrabijo neznanci in zaprejo v prostor brez oken, edini stik z zunanjim svetom pa je televizija, preko katere izve tudi za smrt svoje žene, katere umor so neznanci podtaknili prav njemu.
Ugrabitelji ne zahtevajo odkupnine, Oh Dae-su pa tako v ujetništvu preživi dolgih 15 let, nakar se lepega dne zopet znajde na prostosti. V njegovih mislih vlada le ena misel - maščevanje!
Tako s pomočjo nekdanjega prijatelja prične iskati sovražnike iz svoje preteklosti, ki so mu uničili življenje. Na svoji poti spozna prijazno natakarico Mi-do (Hye-jeong Kang), ki mu kljub njegovemu skrajno nenavadnemu obnašanju pomaga, med njima pa se kmalu splete tudi ljubezenska vez.
Toda Oh Dae-su še vedno mrzlično išče odgovorne za njegovo ugrabitev, smrt žene in odtujitev mlade hčerke, in res kmalu, z obilico prepričevanja s pomočjo pesti, odkrije kdo je bil njegov mučitelj.
A slednji ima v rokavu še enega aduta, namreč vedenje, da bo Oh Dae-su želel izvedeti razlog ugrabitve, še preden se bo dokončno maščeval, toda ta resnica je precej bolj kruta, kot bi Oh Dae-su lahko pričakoval.
Ultra nasilen, zelo provokativen in mega presenetljiv so besede, ki najbolje opišejo film Stari, epopejo o upravičenosti/smiselnosti maščevanja, vpetega v iskanje resnice, ki je tako kruta, da jo je bolje pozabiti oziroma sploh ne poznati.
Film vsekakor ni namenjen gledalcem z občutljivim želodcem, kajti kri teče dobesedno v potokih, najljubše orožje glavnega protagonista pa je kladivo, s katerim tepe, udriha, lomi, izdira zobe, za kosilo pa brez težav poje živo hobotnico.
Seveda tudi njegovi nasprotniki niso nič bolj nežni, a še bolj kot fizično nasilje, jim gre od rok psihični teror, kot oblika ultimativnega maščevanja.
Toda vse to nasilje ni samo sebi namen (tako kot v veliki večini hollywoodskih filmov), temveč je to zgolj osnovni teren za razvitje filozofije najbolj krutega maščevanja, pri katerem mora nasprotnik občutiti točno to, kar je občutil tisti, ki se mu je zgodila krivica.
Če se v začetku še zdi, da bo glavni motiv filma iskanje resnice, ki naj bi bila bolj pomembna od maščevanja, ob fenomenalnem končnem preobratu postane jasno, da resnica ne bo pogubila zgolj krvnika, temveč tudi samo žrtev, če že ne fizično, pa vsaj psihično.
Zgodba gledana v celoti je sicer res bolj malo verjetna, saj temelji na preveč naključjih (še posebej kar se tiče hipnoze), pa vendar ima neko realno osnovo prav zaradi simbolov človeških vrednot.
Filozofija zob za zob (v tem filmu tudi zelo grafično prikazana) je namreč tako globoko ukoreninjena v človeške miselne vzorce, da sploh ne pomislimo, da nas to pelje kvečjemu do stanja, kjer bomo vsi brez zob, pa naj si gre za spore med dvema sosedoma, ali pa ameriško vojno proti terorizmu.
Vsakdo ima namreč nek razlog za svoja dejanja, upravičen ali krivičen, toda nasilje in tudi maščevanje teh razlogov ne odpravita, temveč jih samo še poglobita, dokler ne zabredemo tako daleč, da smo pogubljeni tudi sami.
Pa tudi resnica pač ni vedno vredna vseh žrtev, še posebej če spoznamo, da nas nasprotnik prav s to resnico drži v šahu in izsiljuje ter s tem upravlja z nami kot z lutkami.
Stari je film nasilja, ki pa prav ironično na najboljši možen način prikaže vse nesmisle čustvenega in nelogičnega maščevanja, ter ob res enkratno presenetljivem preobratu da jasno vedeti, da ni vsaka resnica sveta.
*Stari - Old boy, akcijski triler (režija: Chan-wook Park, scenarij: Jo-jung Hwang, Chun-hyeong Lim, Chan-wook Park, igrajo: Min-sik Choi, Ji-tae Yu, Hye-jeong Kang, Dae-han Ji, Dal-su Oh, Byeong-ok Kim, Su-hyeon Kim, Seung-jin Lee, Su-kyeong Yun idr., trajanje: 120 minut, distribucija: Fivia)
Ocena: nevzdržna krutost resnice (9/10)
