Delo v tovarnah vsekakor ni lahko, toda včasih je pogled na sinhrono (so)delovanje človeka in stroja pravo umetniško in deloma tudi mistično doživetje. Harry Rag je v Steklarskem bluesu na surrealističen način ovekovečil nekaj trenutkov delavnika v steklarni Hrastnik, film pa bo v Kinodvoru predvajan pred ameriškim celovečercem Modri žamet.
Steklarski blues prikazuje delovni dan v steklarni Hrastnik, kjer se ob vročini plavžev prikaže neslutena harmonija med človekom in stroji, vse pa vodi k stvaritvi takšnih in drugačnih steklenih izdelkov, brez katerih si skoraj ne moremo predstavljati (normalnega) življenja, verjetno pa zelo malokrat pomislimo, kakšno pot je prehodil kozarec ali steklenica, preden sta končala v naših rokah.
A Steklarski blues ni zgolj običajen dokumentarec, temveč ekspresionistično avdio-vizualno potovanje v povsem drugo filmsko dimenzijo, dimenzijo kjer za resnično razumevanje filma bolj kot oči potrebujemo ušesa.
Mehanski zvoki strojev in vsakdanji "ropot" v tovarni se nerazločljivo prepleta in zliva z glasbenimi inštrumenti in tako ustvarja fantastično zvočno kuliso, ki da gledalcu povsem novo perspektivo razumevanja videnih podob na velikem platnu.
A morda še najbolj navdušujoči so posnetki in zvoki neutrudnih strojev, katerih premikanje je prikazano tako doživeto, da gledalec čaka le še na to, da bo kakšen od strojev vstal, pogledal proti platnu in rekel: Hasta la vista, baby!
Šalo na stran, prikaz neutrudnega delovanja strojev deluje izredno fascinantno in na trenutke že kar malce hipnotično. Pravzaprav celoten film deluje nekoliko hipnotično zasanjano, kot da pravzaprav sploh ni del naravne okolice dogajanja, temveč bitje iz drugega planeta, ki s svojimi posebnimi čutili povsem drugače dojema dogajanje in zvoke.
Prav tako izpovedni pa so tudi kadri, v katerih so uprizorjeni ljudje, oziroma delavci v tovarni, od strojnikov, ki morajo skrbeti za nemoteno delovanje aparatur, delavcev pri plavžih, ki so na najhujšem udaru vročine, izredno zanimivih in tudi malce hecnih vpihovalcev, ki vsakemu steklu posebej dajo čisto svoj in zares unikaten pečat, pa do delavke, ki si je vzela nekaj minut za počitek.
Steklarski blues je tako naravnost neverjetno filmsko doživetje, ki gledalca očara in začara hkrati, ter povzroči, da bomo še dolgo po ogledu, ob vsakem kozarcu (ali drugem steklenem izdelku), ki ga primemo, pomislili koliko truda, energije in morda tudi strasti je bilo vloženo v njegov nastanek.
*Steklarski blues, kratki dokumentarni muzikal (režija in scenarij: Harry Rag, nastopajo: Gordana Mohor, Petra Bauman idr., trajanje: 13 minut, distribucija: Distribucija Kinoteka)
Ocena: nadrealistično doživetje vsakdanjika (10/10)
*Opomba: film si lahko ogledate v Kinodvoru Ljubljana in v drugih dvoranah art kino mreže v večjih slovenskih mestih
