Prehod iz marksizma v kapitalizem je Ruse razdelil na dva povsem različna pola. Na eni strani so največji reveži, ki se komaj prebijajo iz dneva v dan in katerim se kolca po "babuški" Sovjetski Zvezi, kjer so bili vsaj siti, na drugi strani pa so nagnusno bogati tajkuni, ki so se znašli na pravem kraju ob pravem času in si tako prisvojili nepredstavljivo bogastvo. A kaj ko bogastvo vedno prinese same skrbi. Na eni strani vzbudi v človeku lakomnost po vedno večjem in novem dobičku, z druge strani pa v drugih ljudeh povzroči neustavljivo zavist.
Platon (Vladimir Maskov) je izredno prebrisan in idealističen mladenič, ki se v osemdesetih letih s pomočjo štirih prijateljev odloči, da bo izkoristil nova, še ne povsem definirana pravila ekonomije, ki so se pričela uvajati ob ekonomski in politični tranziciji v Sovjetski zvezi.
Z iznajdljivostjo se kmalu dokopljejo do čedne vsote denarja, a kmalu so soočeni z dejstvom, da se je v zmedi tranzicije razbohotil tudi kriminal in če bi želeli preživeti, morajo tudi sami poseči po nelegalnih sredstvih. Ko pa enkrat stopiš v ta začarani krog, poti nazaj ni več.
Tajkun je zelo zanimiv film, ki dokaj verodostojno in zanimivo prikazuje nastanek sodobnih ruskih mogotnežov, ki so svoje lovke razprostrli tako na nivo gospodarstva, kot tudi politike.
Kot film nazorno prikaže med prvim in drugim ni jasne meje, temveč gre tu vedno za vprašanje ravnotežja. Včasih eno poskuša uravnovesiti drugo, spet drugič tako politika kot tudi gospodarstvo potegneta v isto smer in rezultat je takšen kot je: "nehigijenski" socialni prepad med ljudmi, kjer bogatejši izkoriščajo revne za vsako ceno in povsem brez moralnih nazorov.
A zloben človek se tak zagotovo ne rodi, temveč tak šele postane. In prav ironično je gledati, kako so magnati do svojega denarja pravzaprav prišli preko lukenj v zakonih. Lukenj, ki so si jih za svoje bogatenje ustvarili politiki, ki pa niso računali, da bodo te luknje našli ter izkoristili tudi nepovabljeni.
In tako so naravnost licemerski razni aktualni pregoni Ruske politike proti gospodarskim oligarhom, saj hočejo s tem zgolj zakriti svoje lastne napake in nelegalne transakcije.
Zato tudi ni čudno, da so se najprej spravili na medijske imperije nekaterih ruskih posameznikov, kajti svoboda medijskega prostora je ravno tisto, česar se bojijo. Ni namreč ravno lepo, če na televiziji vsak dan gledaš svoje grehe. Saj ne, da bi tako nemoralne ljudi to kaj preveč vznemirilo, a kaj ko so negativci v večini tudi hudo narcisoidni in bi radi poleg "krvavega" bogastva obdržali tudi dober ugled in ime.
Nenazadnje je danes vednarle tudi v Rusiji čas demokracije in svobodnih volitev, zato je ugled še toliko bolj pomemben, vsaj v predvolilnem času.
No, da ne bo pomote. Razni tajkuni in milijarderji, ki so svoj denar več kot očitno zaslužili s sumljivimi posli bi morali biti pripeljani pred obličje pravice. A kot pravijo, je potrebno kačo vedno zgrabiti pri glavi, ne pa pri repu. V tem primeru pa je glava zagotovo tam, kjer so se in se še vedno pišejo zakoni ekonomije, torej v politiki.
Film odlično prikaže tudi nenapisano pravilo, da moč pokvari človeka. Tako iz socialnega in verjetno(?) dobromislečega politika iz Sibirije, ki vstopi v politike zaradi razočaranosti nad nemoralno politiko, kmalu nastane še bolj izprijen in pokvarjen domišljavec, ki gleda le še na to, kako in kje bo v svoj žep pobasal čimveč denarja.
Film je precej razgiban, saj dogajanje spretno preskakuje iz sedanjosti v preteklost, ter nam tako razlaga ozadje celotne zgodbe. Pohvala gre tudi nasramežljivosti napram erotiki, ko ljudje seksajo tako, kot smo navajeni iz resničnega življenja, ne pa tako, kot to počno v Hollywoodu, torej v spodnjem perilu in čimbolj oblečeni.
Občasno malce zmotijo nekoliko preveč treatralno zaigrani dialogi, čeprav gre nekaj krivde za to verjetno pripisati tudi trdi akustičnosti ruskega jezika (seveda zgolj za naša, nevajena ušesa).
V celoti gledano zelo zanimiv in poučen film o odnosih v pol-pretekli in sodobni ruski družbi, kjer se človek zares mora nasmejati nekaterim absurdom, ki pa so v resnici precej bolj žalostni in tragični.
*Tajkun, kriminalna drama (režija: Pavel Lungin, scenarij: Aleksandr Borodyansky, Yuli Dubov, Pavel Lungin, igrajo: Mariya Mironova, Vladimir Mashkov, Aleksandr Baluyev, Levani Outchaneichvili idr., distribucija: A.G. Market)
Ocena: Lenin po Leninu (7/10)
