Maščevanje je jed, ki jo je najbolje servirati hladno! S tem starim klingonskim(!) reklom, se prične povratek Quentina Tarantina, ki si je šest let prizadeval za preboj med igralce, a se na koncu vrnil na režiserski stolček. In kot je zanj značilno, je tudi tokrat ustvaril nekaj tako bizarnega, da ima po Šundu tudi Ubila bom Billa velike možnosti, da postane kult.
Ubila bom Billa je film, ki je na celi črti drugačen od aktualnih filmskih smernic. Samuraji? Kung-fu? Tradicionalne borilne veščine in (pre)dolgi meči? Lepo vas prosim! Ta stil je v Hollywoodu izumrl skupaj z Bruceom Leejem in od takrat so ljubiteljem tega žanra na voljo le še izdelki Made in Hong Kong.
Seveda se najdejo tudi izjeme, ki potrujejo pravilo, kot je bil npr. Prežeči tiger, skriti zmaj. Toda Tarantino je na tej točki ubral nekoliko drugačno pot. Združil je samurajsko miselnost s hollywoodsko kulturo, vendar ne na klišejko zabavljaški način á la Jackie Chan in Jet Li. Ne, prav nasprotno, združil je svojo vizijo Amerike, ki nam jo je zelo slikovito prikazal v Šundu, z mentaliteto in tradicijo samurajev.
Misija nemogoče? Ne za Tarantina! Znal je namreč potegniti jasno črto med tema dvema kulturama in našel pravo osebo, s pravo zgodbo, ki bo delovala dovolj prepričljivo v obeh svetovih.
To je seveda Uma Thurman, ki ji je bila ta vloga položena že v zibko, oziroma jo je dobila že ob snemanju Šunda. Američanka s samurajsko miselnostjo, ženska s tragično preteklostjo, oropana moža in nerojene hčerke, rojena morilka ... maščevanje se lahko prične.
Najprej opravi z Ameriko. Po šundovsko z veliko kletvicami, še več nagnusnimi "črvi", ki si ne zaslužijo nositi imena človek in z nekim prikritim sarkazmom. Dobro, ko je to opravljeno se odpravimo na Japonsko.
Kar naenkrat pa se znajdemo v povsem novem svetu, s povsem novimi pravili. Res, tudi tu živijo nagnusni "črvi", ki si ne zaslužijo drugega kot smrt, toda ti "črvi" premorejo vsaj neke vrste dostojanstvo. Nekaj prefinjenega in sofisticiranega je v teh japonskih gangsterjih. Nekaj nedoumljivega za našo miselnost. In prav ta njihova nedoumljiva spokojnost in morilska hladnost jih dela še bolj nevarne in grozljive.
Film je vizualno vsekakor velika mojstrovina, ne le zaradi zanimivih kotov snemanja ali scensko perfektno zamišljenih kadrov. Tisto, kar dela ta film tako posebnega je naslednje: časovno dobro tempirani in posrečeni skoki v preteklost, ki nam orišejo zgodovino glavnih likov, anime v prvi tretjini filma, ter občasna črno-bela slika.
Zakaj črno-bela slika? Upal bi si trditi, da je to verjetno zaradi brutalnosti nekaterih prizorov, kjer bi bili kadri povsem krvavo rdeči, če bi bila slika barvna. Roko na srce, začetni prizor, ko vidimo Umo vso pretepeno, krvavo, zapacano, prestreljeno, hropečo, cvilečo in na tričetrt mrtvo, je dobesedno ogaben že brez barv.
Isto velja za veliki boj med Umo in trumo zlobnih Japončkov, kjer bi se ob bolj barvitem pogledu na vse odsekane ude lahko človeku od vsega hudega še zmešalo. Nasprotno bi lahko za anime rekli, da nima le namena "olepšati" krvave dogodke, temveč se z njim še poudari brutalnost in psihično ter simbolno težo krutih dogodkov, tako da še bolj natančno razumemo hladnokrvnost lika, ki ga upodobi vedno aktualna in simpatična Lucy Liu.
Vizualno izredno zanimiv je tudi boj z modrim ozadnjem, kjer ne vidimo samih mečevalcev, temveč zgolj njihove odseve.
Konec filma sicer res preseka zgodbo na skoraj nedopusten način, vendar pa nam Bill, ki ga Uma tako vneto preganja na koncu navrže izreden podatek, ki bo zagotovo glodal in buril domišljijo vse do drugega, zaključnega dela filma.
Za vse oboževalce Zvezdnih stez še razveseljiva novica, da je očitno tudi Tarantino ljubitelj te serije, saj je poleg klingonskega(!) rekla na začetku, serija v filmu omenjena še enkrat.
Ubila bom Billa 1 je vsekakor film vreden ogleda, s potencialom, da bo postal kult, seveda s predpogojem, da bo Tarantino ustvaril tudi primerljivo zanimiv in vsebinsko še bolj razburljiv drugi del. Konec tega dela je vsekakor tak, da to omogoča.
* Ubila bom Billa 1, kriminalni akcijski film (režija in scenarij: Quentin Tarantino, igrajo: Uma Thurman, David Carradine, Lucy Liu, Vivica A. Fox, Michael Madsen, Chiaki Kuriyama, Sonny Chiba idr., distribucija: Fivia)
Ocena: Šund s priokusom po sushiju (8/10)
