Ben Cronin zajema življenje z veliko žlico. Ima simpatično dekle, s katero že načrtujeta skupno prihodnost, odlični rezutati v plavalnem moštvu mu obetajo štipendijo na znani univerzi, ima razumevajočo mamo, ki mu je pomagala prebroditi težke trenutke zasvojenosti, sproščeno službo v bolnišnici in prijateljev kot si lahko le zaželi.
A le do trenutka, ko v njegovo žiljenje vstopi mlada zapeljivka Madison, ki obrne njegovo življenje na glavo. No, ne moremo reči, da sam ni imel nič pri tem. Očitno se pač ni mogel upreti privlačni mladenki, a kaj ko večina punc od fantov hoče še kaj več kot le enovečerno zabavo v bazenu. In "ubogi" Ben je pač naletel na dekle, ki besede "ljubim te" vzame SMRTNO resno. Ko jo Ben namreč začne zavračati, se mu življenje prične podirati kot kupček iz kart. Ena nesreča sledi drugi in tako ljubezen mične gospodične postane hudo nadležna.
Film sam po sebi ne ponuja ne vem kakšnega epohalnega odkritja, je pa zanimiv predvsem iz perspektive, kako ti lahko nekdo zagreni življenje, če se za to zares zavzame. Realna možnost za tako dogajanje je sicer dokaj neznatna, pa vendar, prevsem zaradi dobrih igralcev izzveni precej resno in grozeče. Glavni "vlečni konj" filma je seveda nova hollywoodska fatalka Erika Christensen, ki je širšemu občinstvu postala znana po vlogi zasvojenke v filmu Preprodajalci.
Vloga psihopatske Madison ji je res pisana na kožo, predvsem zaradi njenega pogleda, ki je hkrati privlačen a tudi neverjetno hladen. V velik plus ji lahko štejemo tudi to, da dokazuje, da ni edini pogoj za uspeh v hollywoodu anoreksična postava. Jesse Bradford deluje tudi povsem solidno, a vsekakor v gledalcu ne povzroči takih (mešanih) občutkov kot Erika.
V samem filmu so precej moteči preskoki med kamerami ob bližnji posnetkih obrazov, ko se skuša še dodatno poudariti dvojnost likov glavnih dveh igralcev, a vse skupaj izpade precej moteče. Velik minus je tudi predzaključni spin, ki pa je tako iz trte izvit, da povsem pokvari verjetnost celotnega filma. Za moje pojme bi bilo najbolje, če bi se film končal tam, kjer Madison odpeljejo. Tako bi bila namreč vzpostavljena možnost za še kakšno nadaljevanje (ob potencialnem uspehu tega filma), kjer bi zopet srečali Madison, ostali liki pa ne bi bili nujno isti (takšen primer je npr. Psiho-stara verzija).
Prav tako pa ni popolnoma pojasnjena vloga Madisoninega bivšega fanta. Je morda ona kriva, za to kar se mu je zgodilo (in se zgodovina tokrat torej ponavlja)? Ali pa so prav dogodki, ki jih je doživela z njim povzočili njeno sedanjo psihozo(na kar lahko sklepamo iz njenega odziva v bolnišnici)? Je pa zanimiv povsem končni kader, kjer v nasprostju s hollywoodsko tradicijo pokažejo, da potem, ko ti nekdo tako močno zavozi življenje, ni več enostavne poti nazaj. Zgodovino je nemogoče popraviti, lahko se iz nje zgolj nekaj naučimo. Lep živopisan pozdrav :-)
* Usodna oboževalka, triler (režija: John Polson, scenarij: Philip Schneider, Charles Bohl, Phil Schneider, Charlie Bohl, igrajo: Erika Christensen, Jesse Bradford, Shiri Appleby, Dan Hedaya, Clayne Crawford, distribucija Creativa)
Ocena: ljubezen kot nadloga (6/10)
