Včasih se življenje zdi povsem brez smisla. Ko gre narobe vse, kar sploh lahko gre narobe, se morda zazdi, da je edina rešitev enkrat za vselej končati vso to depresivno nočno moro, ki ji ljudje v trenutkih optimizma pravimo čudež življenja. Toda kaj, če nas sreča vendarle čaka že v naslednjem trenutku? Če smo že prišli na svet, bi bilo edino prav, da damo življenju možnost in čas, da nam pokaže kolikšen del sreče je namenjen vsakomur izmed nas. Wilbur se hoče ubiti je zgodba o obupu, nepričakovani ljubezni, novem upanju in smrti, ki pa ne pomeni vedno le konca, temveč včasih tudi začetek nekaj izjemno lepega.
Wilbur (Jamie Sives) je depresiven moški v zgodnjih srednjih letih, ki pa, zahvaljujoč se svojemu deškemu šarmu, kljub svoji odrezavosti in stalnemu pesimizmu, zašibi kolena vsake ženske.
Toda Wilbur v življenju ne najde več pravega smisla in zato stalno poskuša izvesti samomor, a ga je njegov brat Harbour (Adrian Rawlins) še vsakič uspel pravočasno rešiti.
Ko pa Wilburju zaradi njegovega sarkazma izključijo iz terapevtske skupine, se njegov brat odloči, da ga bo vzel pod svojo streho, v stanovanje nad knjigarno, ki jima jo je zapustil oče.
V življenje obeh bratov pa kmalu posije nova luč, ko v knjigarno prične zahajati Alice (Shirley Henderson), ki kot mati samohranilka in čistilka v bolnišnici, s prodajo knjig, ki jih pustijo za sabo pacienti, poskuša prihraniti nekaj denarja za boljšo prihodnost hčerke Mary (Lisa McKinlay).
Harbour in Alice se počasi navežeta drug na drugega, Wilbur, ki je že od nekdaj najbolje shajal prav z otroki, pa si prisluži simpatije male Mary. A bolj ko se Wilburju vrača volja do življenja, bolj se v njem razvnema ljubezen do Alice, po drugi strani pa ne želi prizadeti brata.
Življenje vseh štirih pa se obrne v povsem nepričakovano smer in karte sreče in smole glavnih protagonistov se dodobra premešajo.
Wilbur se hoče ubiti je dokaj nenavadna mešanica turobne in precej depresivne obupanosti razočaranja nad nesmiselnostjo življenja, z otroškim idealizmom in optimizmom, da nikoli ne smemo obupati, saj se sreča lahko skriva že za naslednjim vogalom.
To vsekakor ni film za kronične samomorilce, saj je v njem prikazanih pravo malo morje načinov, s katerimi lahko končamo življenje. Toda hkrati je odlično prikazano tudi dejstvo, da večina samomorilcev (vsaj podzavestno) noče dejansko umreti, temveč želijo le vzbuditi pozornost in malce več razumevanja za njihove probleme.
Tako Wilbur vedno ob poskusih samomora v zadnjem trenutku pokliče brata ali pa poskuša storiti samomor, ko je brat v neposredni bližini, medtem ko se bolj drastičnim načinom odpove (npr. skoku z visoke stavbe). Tisto, kar samomorilci torej želijo, je predvsem več sočutja in morda samo pogovor, z nekom, ki jih je pripravljen poslušati, vsekakor pa je napačen pristop, da se take ljudi stigmatizira in zaničuje.
Odnos ostalih likov filma do Wilburja je tako zelo poučen, saj ga ne obsojajo, pomilujejo ali pa solijo pamet, temveč ga obravnavajo kot sebi enakega in mu poskušajo pomagati, ne glede na to, kolikokrat poskuša umreti. Samomor namreč ni nekaj, česar bi se morali bati, temveč bi morali razumeti, da je to poslednji krik človeka v globoki stiski, ki očitno ni našel nikogar, s katerim bi lahko delil breme svojih težav.
Ostala vsebina filma pa deluje malce preveč melodramatično in nekoliko meji na kakšno telenovelo, s to razliko, da tokrat ni nekega zlobca, ki bi grenil življenje glavnim likom, temveč za neprijetno presenečenje poskrbi kar življenje samo.
Toda film na koncu pusti malce preveč pravljičen vtis, kot nekakšna nadrealna basen o tem, kako se v končni fazi vse uredi tako, kot mora biti in kako nekateri žrtvujejo svoje življenje za srečo drugih (vsaj posredno).
Vsekakor velja pohvaliti vse štiri glavne igralce, dokaj posrečena in samosvoja pa je tudi (povečini črna) komičnost filma, ki stalno meji na tragičnost, pa vendar v končni fazi izpade simpatično zabavna in zelo življenjska.
Wilbur se hoče ubiti je film, pri katerem gledalec nikoli ne more biti povsem prepričan, če se bo razvila v izredno kruto tragedijo, ali pa v bizarno satirično komedija.
Skratka, poplava zelo nasprotujočih si čustev, od depresije do optimizma ter od tragičnosti do novega veselja in to vse skupaj sočasno. Nenavadno, zanimivo in predvsem dansko, s škotskim naglasom, seveda.
*Wilbur se hoče ubiti - Wilbur Wants to Kill Himself, komično romantična drama (režija: Lone Scherfig, scenarij: Anders Thomas Jensen, Lone Scherfig, igrajo: Jamie Sives, Adrian Rawlins, Shirley Henderson, Mads Mikkelsen, Lisa McKinlay idr., trajanje: 111 minut, distribucija: A.G. Market)
Ocena: človek obrača, bog obrne (6/10)
