Nasprotja se baje privlačijo. Če že ne privlačijo, pa vsaj tolerirajo. Tako se v, na prvi pogled zelo bizarno, prijateljstvo združita tudi tihi Jean Reno in gobezdavi Gerard Depardieu, v odštekani komediji Zapri gobec!, nekakšni francoski viziji Butca in butca.
Quentin (Gerard Depardieu) je na zunaj velik hrust, a v svoji notranjosti je zgolj krotka nedolžna duša, ki vedno pove, če mu kaj pade na pamet (in na pamet mu pade presenetljivo veliko, a na žalost nič pretirano pametnega).
Ker se občasno ukvarja s tatvinami, pri čemer pa je seveda zelo nespreten, pristane v zaporu, kjer pa s svojim gobezdanjem spravi ob živce vse sojetnike, s katerimi bi moral deliti celico, kot tudi zaporniškega psihiatra.
A šefu lokalne policije se zdi, da je zgovorno vsiljivi Quentin ravno pravo zdravilo za molčečega Rubyja (Jean Reno), ki je v zaporu pristal, ko je ukradel in skril denar lokalnega kriminalnega botra, kot maščevanje za umor kriminalčeve žene, ki je bila Rubyjeva ljubica.
Otroško naivni Quentin si Rubyjevo trmasto molčanje razlaga kot znak odobravanje njunega prijateljstva, slednje pa je točno to, kar je Quentin ves čas iskal. A Ruby Quntina prenaša le zato, da ne bi izdal svojih pravih namenov, ki so seveda pobeg iz zapora in krvno maščevanje morilcu ljubice.
Toda v teh načrtih ga prehiti Quentin, ki želi z Rubyjem odpreti lokal "Pri dveh prijateljih" in tako naredi vratolomni načrt za pobeg, ki pa začudoma tudi deluje, vsaj v teoriji.
Na prostosti se Ruby želi znebiti nadležnega Quentina, a ta se ne da odgnati tako zlahka, da je mera polna, pa ju lovijo praktično vse policijske enote, kot tudi kriminalni boter, ki od Rubyja želi dobiti ukradeni denar.
Film Zapri gobec! je v svoji osnovi in zgodbi popolnoma trapast ali pa kar butast, da smo bolj pošteni, vendar pa maksimalno smešen. To je pač film, kjer se preprosto ne smemo spraševati, kaj in kako je mogoče, temveč se moramo prepustiti infantilnim mislim glavnih junakov in ko (oziroma če) sprejmemo njihovo bistvo, smo na dobri poti k bolečinam smejalnih mišic.
Seveda je v prvi vrsti potrebno pohvaliti odlično izbiro glavnih igralcev, saj si v vlogi bebčka s "krjaveljsko" postavo in stalno sprašujočim pogledom, skoraj ne bi mogli predstavljati koga boljšega, kot prav Gerarda Depardieuja, ki v tem filmu izgleda presenetljivo pomlajen.
Tudi za drugi lik redkobesednega morilca z ledeno hladnim pogledom, pa vendar s srcem na pravem mestu, ne bi mogli izbrati koga drugega kot Jeana Renoja.
Od tu pa do odlične ter brezkompromisne komedije, tako ne manjka več kaj dosti, kvečjemu še nekaj infantilnih pripomočkov, kot je prdeča blazina ali škatlica, ki spušča zelo živcirajoče kravje zvoke.
Vrhunec filma pa je vsekakor moment, ko po vnovični Quentinovi bedastoči, Ruby pogleda s povsem brezupnim in v usodo vdanim obrazom in reče: "Oui, ca c'est grave!"(Ja, tole je pa res hud primer!):-).
Film se tako zaveda, da ni namenjen iskanju nekega filozofskega spoznanja ali ustvarjanju katarze v gledalcu, temveč gre izključno za zabavo, morda le droben delček za prikaz, da se tudi med povsem drugačnimi ljudmi lahko razvije pravo prijateljstvo.
Morda nekoliko v zraku obvisi zgolj zelo nedorečen konec, ki je celo za kriterija tako preprostega filma nekoliko preveč naiven, a bolj kot to moti občutek, da bi moral slediti še nek zaključek. Morda pa je bil tak konec narejen že z mislimi na morebitno nadaljevanje?
Zapri gobec! je film za sprostitev ter smeh in če gledalec od njega ne pričakuje še kaj več, je zabava skoraj zagotovljena. Komur se je zdel smešen Butec in butec, ga bo zagotovo razvedril tudi Zapri gobec!, kdor pa ne zna do te mere odklopiti možganov in tako ne prenese take vrste norčij, naj si raje ogleda kaj drugega, da ne bo film namesto smeha povzročil jeze. To pa bi bila res velika škoda.
*Zapri gobec! - Tais toi, komedija (režija in scenarij: Francis Veber, igrajo: Gerard Depardieu, Jean Reno, Andre Dussollier, Jean-Pierre Malo, Richard Berry, Jean-Michel Noirey, Laurent Gamelon idr., trajanje: 85 minut, distribucija: Fivia)
Ocena: Oui, ca c'est grave! (9/10)
