Ena najbolj fantastičnih stvari na tem svetu je skoraj verjetno otroška domišljija, ki pa jo vse bolj izpodriva kruta zahteva po čimprejšnji zresnitvi in odraščanju v svet odraslih. Kako čudovita stvar, ki je vsekakor ne bi smeli prehitro pregnati, je lahko domišljija, še posebej v dolgem in vročem poletju, odkriva nogometa željna Navihana druščina.
Začele so se počitnice, toda skupini radoživih dečkov, pod vodstvom pogumnega Leona (Jimi Ochsenknecht), je dež preprečil velikopotezne načrte o igranju nogometa. Seveda se svoji najljubši igri niso pripravljeni kar ta ko odpovedati, toda brcanje žoge v sobi pomeni tudi obilico razbitih predmetov (da o okenskih steklih sploh ne govorimo), zaradi česar si mladi pobalini hitro prislužijo prepoved igranja.
Ko dež poneha, otroci uspejo prepričati starše, da jih spustijo na prosto, a že se pojavi nova tegoba v obliki zlobnega, nevarnega in velikega Michija (Florian Heppert), ki s svojo bando zasede bližnje igrišče. Leon ga izzove na tekmo, ki bo odločila, kdo sme uporabljati igrišče, toda glede na surovo igro Michija in njegovih prijateljev se zdi, da bo to igra mačke z mišjo.
Leon za pomoč zaprosi prijaznega lastnika bližnjega kioska Willija (Rufus Beck), ki naj bi nekdaj igral nogomet. Willi sprejme položaj trenerja, a kmalu postane jasno, da bo imel polne roke dela, saj se morajo mladi nogometni navdušenci poleg obvladovanja žoge naučiti tudi sodelovanja in zaupanja.
Toda Leonu se zdi, da je pomembno predvsem športno znanje, zato odslovi v nogometu najmanj podkovana člana družbe, dodatno preglavico pa mu dela novinka Venessa (Sarah Kim Gries), ki bi prav tako zelo rada igrala nogomet.
Kljub začetnemu prepričanju, da nogomet pač ni za punce, morajo fantje kmalu priznati, da Vanessa igra odlično, poleg nje pa v moštvo sprejmejo tudi dva fanta iz sirotišnice.
Toda Mitchi ima na zalogi še nekaj zlobnih trikov, s katerimi med prijatelji ustvari nova nesoglasja, med tem ko se čas odločilne tekme neustavljivo bliža.
Navihana druščina je tipičen mladinski poletno-počitniški film, ki se v prvi vrsti ukvarja predvsem z vprašanjem pravega prijateljstva, tokrat preko nogometa. Ne manjka niti značilnih dilem odraščanja, kot so sprejemanje lastnih pomanjkljivosti in njihova transformacija sebi v prid, spoznavanje, da je potrebno prijateljem, ne glede na dvome o njihovih sposobnostih, včasih tudi zaupati, rušenje miselnih razmejitev med dečki in deklicami, pa vse do odkrivanja lastne spolne identitete (roza gume na kolesih).
Seveda je vse skupaj maksimalno stilizirano, s kar se da zastrašujočimi in neumnimi nasprotniki (ki dejansko uporabljajo hudo nevarna orožja) in na drugi strani otroško logiko silnega, a hitro spreminjajočega čustvovanja, ki se ga s pridom poslužujejo tudi odrasli, tako da kaj kmalu postane očitno, da je za sproščen ogled potrebno vključiti veliko mero domišljije.
Film namreč sledi enozložni formuli poenostavljenega iskanja rešitev za nastale probleme in ko je neka težava odpravljena, se lahko brez dodatnih komplikacij posvetimo novi, kar seveda premočrtno vodi k evforično srečnemu koncu.
Film pač ne pozna problemov odraslega sveta, kjer se stare zamere kuhajo do onemoglosti, temveč se tudi najhujše "žaljivke" in "izdajstva" hitro razblinijo, ko protagonisti pač spoznajo svojo zmoto in pravi pomen prijateljstva.
Posrečena je tudi simpatičnost in raznolikost mladih igralcev, v katerih lahko verjetno praktično vsak otrok najde svojega vzornika, res pa je, da na trenutke v določenih prizorih nekoliko zmoti pretirana teatralnost, ki je, glede na siceršnjo zverziranost nemških mladinskih filmov, dokaj (negativno) presenetljiva.
Ko dodamo še (tragi)komičnega maroškega prodajalca sadja, čudaško babico, ki "sili" vnukinjo, da igra nogomet v salonarjih in novodobnega hipija, ki preko iskanja dežele Nije skuša ozdraviti svojo odvisnost od alkohola, postane očitno, da je Navihana druščina predvsem opoldanska rešitev pred vročino za najmlajše, s to dobro lastnostjo, da gledalce spodbuja k športnemu udejstvovanju in ne zgolj kakšnemu pohajkovanju po poletno zapuščenih ulicah.
Navihana druščina je film za preprosta otroška srca (in razmišljanje), ki s svojimi nemškimi besednimi skovankami (npr. "nosorogov kakec") nasmeje predvsem nemško govoreče občinstvo, sicer pa ga gre razumeti kot simpatičen poklon neukrotljivemu otroškemu duhu in domišljiji ter predvsem razigranosti!
* Navihana druščina - Die Wilden Kerle - Alles ist gut, solange du wild bist, družinska komedija (režija in scenarij: Joachim Masannek, igrajo: Jimi Ochsenknecht, Wilson Ochsenknecht, Constantin Gastmann, Florian Heppert, Rufus Beck, Sarah Kim Gries idr., trajanje: 94 minut, distribucija: Ljubljanski kinematografi)
Ocena: poletje, mladost, nogomet ... (6/10)
