Nezemljani so že od nekdaj burili človeško domišljijo, naj si gre za domnevno strmoglavljenje NLP-ja v ameriškem Roswellu, ali pa za tisočletja star majevski nagrobnik, ki naj bi prikazoval astronavta ob poletu proti zvezdam.
Glede na neizmerno veličino vesolja, bi lahko sklepali, da nekje tam zunaj živijo še kakšna inteligentna bitja. Ne glede na majhno možnost fizičnega srečanja z Nezemljani, prebivalci tretjega kamna od Sonca še vseeno radi premišljujemo, kako bi izgledal tak prvi stik? In četudi se zdi zelo malo verjetno, da bi inteligenca, ki je znala razviti način premagovanja galagtičnih razdalj, prišla zgolj zato, da nas uniči, se večina znanstveno fantastičnih filmov poigrava prav s to idejo.
Po dveh srečanjih s prijaznimi Nezemljani v Bližnjih srečanjih tretje vrste in E.T. Vesoljčku, se je tudi režiser Steven Spielberg odločil za bolj pesimističen prikaz prvega stika, v filmu Vojna svetov, narejenega po zgodbi futurista iz začetka 20. stoletja H.G. Wellsa.
Brezskrbni Ray (Tom Cruise) je pristaniški delavec, ki ima zavoljo svoje lahkomiselnosti za sabo ločitev od žene Mary Ann(Miranda Otto), čustveno pa se je oddaljil tudi od sina Robbieja (Justin Chatwin) in hčerke Rachel (Dakota Fanning).
Ko Mary Ann nekega dne z novim partnerjem odide na obisk k staršem, prepusti otroka v Rayevi oskrbi, s čimer pa si slednji ne dela prevelikih skrbi. Toda proti večeru mesto zajame nenavadno neurje s strelami brez grmenja, ki uničijo vse električne naprave v bližnji in daljni okolici.
Ray zvedavo odide pogledat mesto, kamor so strele udarjale, a že v naslednjem trenutku iz zemlje zleze velikanski robot, ki prične uničevati vse okrog sebe. Ray se vrne domov in skuša skupaj z otrokoma pobegniti, toda kmalu ugotovi, da so uničujoči roboti napadli tudi od drugod, kljub prizadevanjem vojske pa se zdijo neuničljivi, njihovi upravljalci pa očitno prihajajo iz drugega planeta.
Med množicami prestrašenih in podivjanih ljudi ter krvoločnimi in brezkompromisnimi Nezemljani, se skuša Ray prebiti do bivše žene, a se kmalu najde na točki brez izhoda. Robbie se odloči po svoje soočiti z napadalci, Ray pa s hčerko najde zatočišče pri nekoliko nenavadnem Ogilvyju (Tim Robbins).
Slednji ob pogledih na kruta dejanja Nezemljanov izgubi nadzor, zato je Ray prisiljen ukrepati. In ko se že vse zdi izgubljeno, človeštvo dobi povsem nepričakovano pomoč, na katero Nezemljani niso računali.
Vojna svetov je poleg (domnevno) zadnjega dela sage Vojna zvezd najbolj pričakovan film letošnjega leta in to povsem upravičeno. Ko namreč za režisersko krmilo sede Steven Spielberg to že skoraj obvezno pomeni, da se bo zgodil prvovrsten spektakel, naj si gre za vratolomno akcijo ali pa čustveno dramo.
V Vojni svetov je znal združiti oboje, tako da je končni rezultat osupljiva paleta posebnih učinkov, ki pa niso tako zelo vsiljivi, da bi preglasili čustvene dileme posameznih likov.
V nasprotju z večino filmov katastrof, Vojna svetov ne ponuja velikih herojev, ki bi lastnoročno rešili svet. Tako ne boste našli ekscentričnega računalniškega genija, ki bi z okuženimi virusi onesposobil orožje Nezemljanov, zaman bi iskali predrznega top gun pilota, ki najraje zre smrti neposredno v oči, še bolj utopično pa bi bilo za pričakovati pogumnega predsednika, ki bi se zavihtel v reaktivca in lastnoročno izprašil nekaj nezemljanskih zadnjic.
Ne, v Vojni svetov večina ljudi skuša rešiti zgolj svojo kožo, četudi za ceno življenj drugih. Imamo sicer prizore, kjer pogumni vojaki maširajo v zagotovo smrt, da bi rešili navadne ljudi, a že v naslednjem momentu glavni junak skuša prepričati svojega sina, da je to povsem neumno.
Prav zanimivo je gledati, kako Spielberg za glavnega junaka drzno postavi (grobo rečeno) slabiča, ki sta mu herojstvo španska vas, preživetje človeštva pa deveta briga. Toda to je zgolj kruta realnost človeške narave, ki jo še dodatno udejanji in briljantno odigra Tim Robbins v vlogi ponorelega snovalca teorij zarot.
Jasno, film kljub glavni vlogi šarmerskega Toma Cruisa, ne bi naletel na pozitiven odziv publike, če se glavni lik ne bi imel za kaj boriti in zato je Spielberg posegel po ultimativnem orožju - družini. Toda ne samo, da se glavni lik bori za preživetje družine, temveč mora znova vzpostaviti skrhane čustvene vezi, povzročene zaradi njegovega neodgovornega načina življenja.
A kot se izkaže na koncu, film prav v tej točki za malenkost pretirava, kar ima za posledico dve negativni stvari: pretirano osladen konec (vsaj glede na splošno pesimistično naravo zgodbe) in bizaren občutek, da so Nezemljani prišli pravzaprav zgolj zato, da je glavni lik znova našel stik s svojo družino.
A na srečo je vse ostalo v filmu navdušujoče, od odličnih in zelo srhljivih posebnih efektov, ki jih še dodatno bogatijo zelo nenavadni in zato še toliko bolj grozljivi zvoki, pa vse do naravnost surrealistično krvavih postapokaliptičnih prizorov ozadja.
Ne smemo namreč pozabiti, da je eden glavnih faktorjev Vojne svetov ustvarjanje nelagodnega občutka strahu, že od same zgodbe H.G. Wellsa, ki je nastala v času kolonializma, ki je požiral majhne narode, nato z radijsko igro Orsona Wellesa, ko se je napovedovala druga svetovna vojna, v času hladne vojne je Vojna svetov doživela prenos na velika platna, konec 80-tih. let pa je nadaljevanka z istim naslovom opozarjala na samouničenje človeštva zaradi onesnaževanja planeta.
In Vojna svetov danes? Spielberg se tokrat seveda opira na post-enajsto-septembrsko teroristično grožnjo, prežeto z zaplankanostjo Busheve Amerike iz česar se porodi satiričen dialog v stilu: "Napadeni smo!"; "Teroristi?"; "Ne, prihajajo od drugod!"; "Iz Evrope?"
Prav zato je še toliko bolj odličen tudi občutek majhnosti, ki ga film da gledalcu, v smislu zavedanja, da če kdaj res pride do napada Nezemljanov, bomo lahko ljudje zgolj nemočno gledali, kako nas bodo zeleni spaki spreminjali v pepel ali pa uporabili kot tekoče gnojilo za njihovo rastlinje. In edini, ki nas bo v takem primeru lahko rešil je narava, ki si jo dandanes skušamo na vsak način podrediti in jo tako zelo učinkovito uničujemo.
Vojna svetov dejansko prikaže to, kar obljublja, namreč katastrofo in konec človeštva, brez herojev in brez olepšav. Vse kar nam tako ostane je, da se zamislimo nad svojo majhnostjo in neboglenostjo in skušamo iz sebe narediti nekaj več, tako za svoje najbližje, kot tudi za sam planet. Je mar res potrebno, da pridejo Nezemljani in nas tega naučijo na silo?
* Vojna svetov - War of the Worlds, znanstveno fantastistični akcijski triler (režija: Steven Spielberg, scenarij: David Koepp po zgodbi H.G. Wellsa, igrajo: Tom Cruise, Dakota Fanning, Justin Chatwin, Miranda Otto, Tim Robbins, David Alan Basche, James DuMont, Yul Vazquez idr., trajanje: 117 minut, distribucija: Karantanija Cinemas)
Ocena: smrtonosni nevidni sovražnik (9/10)
