Če vsi okrog nas trdijo nekaj, za kar smo prepričani, da ni res - gre res za osebno norost, ali pa vendarle velja vztrajati pri lastnem prepričanju? A po drugi strani, mar ni slepo sledenje navodilom sistema in vztrajanje, brez lastnega premisleka, četudi gre za slaba dejanja, prav tako napačno oziroma v kakšni meri se nekdo, ki sledi (slabemu) sistemu, sploh zaveda, da počne nekaj narobe? Več kot zajeten zalogaj, ki si ga je tokrat s fatalno Angelino Jolie na čelu naložil hollywoodski veteran Clint Eastwood.
Mama samohranilka Christine (Angelina Jolie) je vestna delavka na telefonski centrali, a ko nekega dne sina pusti za nekaj ur samega doma, malček izgine. Obupana Christine ga dolgo časa išče in naposled ji policija sporoči, da so ga našli. Toda v dečku, ki ji ga pripeljejo, ne prepozna svojega sina, na prigovarjanje in zagotovila, da gre za pravega fanta, pa ga vendarle sprejme pod svojo streho.
Kljub temu v njej narašča dvom, zato od policije zahteva, da še naprej iščejo njenega pravega sistema, ko pa njena vprašanja postanejo preveč očitna in nerodna za policijo, jo pošljejo v psihiatrično ustanovo, kjer jo nameravajo pokoriti na najbolj brutalne načine.
Na srečo ji na pomoč priskoči vplivni lokalni pastor, za preobrat (in dodatno Christinino negotovost ter duševno trpljenje) pa poskrbi srhljivo pričevanje klateškega dečka, ki je prepričan, da je videl Christininega sina tudi po skrivnostnem izginotju.
Kdo bi si mislil, da bo nekdanji zvezdnik "špageti" vesternov nekoč postal pravi mojster nizanja čustvenih, socialnih in družbenih mojstrovin, s katerimi vedno znova zadane in zajame bistvo zapletenosti in nemoči medčloveških odnosov?
Clint Eastwood s filmom Zamenjan nadaljuje svojo že kar jasno izoblikovano franšizo zgodb o malih ljudeh, ki se znajdejo na velikih prelomnicah življenja - razpotjih, ki iz ljudi lahko potegnejo najboljše, ali pa tudi najslabše.
Filmu Zamenjan daje dodatno težo dejstvo, da je posnet po resničnih dogodkih, kar (glede na to, da je film postavljen v ne tako daljno zgodovino) na gledalca deluje še bolj pretresljivo, saj se ustvari neprijeten občutek, da je tak odnos sistema do posameznika možen tudi dandanes.
Zamenjan namreč ni zgolj čustvena melodrama o materinem iskanju izgubljenega sina, temveč predvsem kritika družbenega sistema, ki prestopi vse razumne mere individualnega pristopa do ljudi in posameznika obravnava le še kot nepomembno številko, s katero se na tak ali drugačen način zapolni ta ali on obrazec.
Boj glavne junakinje s sistemom, ki želi na vsak način dokazati, da se ne moti, četudi je očitno, da je nekaj narobe, na najbolj srhljiv način prikaže, kako je možno, da ljudje pozabijo na vsa moralna in etična načela in slepo sledijo mišljenju sistema, prepričani, da je tako najbolj prav.
Morda še najbolj zanimivo vprašanje pa je, ali se izvrševalci sistemskih dogem sploh zavedajo, da ravnajo napak, ali pa so tako zelo prepričani v pravilnost svojega (in s tem sistemskega) ravnanja, da kljub dokazani krivici še vedno menijo, da niso storili nič narobe?
Zamenjan je pravzaprav odličen prikaz, kako so se v nacistični Nemčiji lahko zgodila taborišča smrti, zakaj je tako dolgo v Južni Afriki obstajal apartheid, zakaj so ZDA tako dolgo vztrajale pri rasni segregaciji, zakaj so ženske tako dolgo čakale na svoje pravice (in ponekod še vedno čakajo) ter nenazadnje, zakaj se npr. tudi v Sloveniji tako zelo dolgo vleče sramotna kolobocija z izbrisanimi.
Res je, noben narod in nobena civilizacija ni imuna na problem človeškega nagona sledenja tropu, le da je trop zamenjal državni ali kakšen drugačen sistem. Noben sistem sicer ni popoln, toda glavna krivda leži na ljudeh, če se ne uprejo očitnim anomalijam sistema, temveč mu raje slepo in ponižno sledijo.
Kot je že značilno za Eastwoodove filme, lahko tudi tokrat pričakujemo celo plejado čustev, ki gledalca zagrizejo naravnost v dušo, pri čemer se več kot odlično izkaže tudi Angelina Jolie, ki kljub svojemu stasu ne deluje prav nič umetno ali igralsko, temveč se zelo spretno prepusti filmski vsebini, ki jo skuša ponižati, tako na nivoju induviduuma, kot tudi ženske, a se z železno odločnostjo dvigne iz pepela kot feniks.
Svoje poglavje je tudi čustveno zelo spretno vpeta glasba, ki znova nosi že kar značilen Eastwoodov pečat in ki zares doživeto diha s filmom.
Zamenjan je izjemna čustvena drama, novo remek delo Clinta Eastwooda, od same simbolike zgodbe, pa do kostumografije in scenografije, ki gledalca ponese v čas, ko je sistem omogočal, da je tisočkrat ponovljena laž postala resnica. Čeprav gre za besede idejnega nacista Göbelsa, seveda ne gre za Nemčijo v času 2. svetovne vojne, temveč za ZDA v 20. letih prejšnjega stoletja, a prav to je bistvo zgodbe - sistemsko izničevanje pravic posameznika ni vezano in ne potrebuje nekega določenega časa, kraja ali diktatorja, temveč je dovolj že to, da posameznik preneha misliti z lastno glavo in raje slepo sledi navodilom sistema.
* Zamenjan (Changeling), drama (režija: Clint Eastwood, scenarij: J. Michael Straczynski, igrajo: Angelina Jolie, John Malkovich, Jeffrey Donovan, Michael Kelly, Gattlin Griffith, Colm Feroe idr., trajanje: 141 minut, distribucija: Karantanija Cinemas)
Ocena: ko tisočkrat ponovljena laž postane resnica (10/10)
