Prvi (bilo jih je 500 000) so s prizorišča odšli z drugačnim pogledom na svet in še močnejšo vero v mir in ljubezen po celem svetu, medtem ko so bili slednji prepričani, da se kaj takega ne sme več ponoviti. Ponovitev je sledila. Woodstock 1994 naj bi bil obuditev starih časov in možnost, da Woodstock doživijo tudi tisti, ki so se rodili prepozno.
Gromozanska žurka je "stari Woodstock" prekašala v light showu in vsemu, kar je prispevala sodobna tehnologija, vendar je dokazala tudi neponovljivost atmosfere iz leta '69. Ljudje se spreminjajo in verjeti, da je dandanes 500.000 ljudi sposobno živeti 3 dni v harmoniji in sožitju je skoraj utopično (škoda....). Razlogov za nezmožnost ponovitve festivala je ogromno.
Eden glavnih je glasba. Težko si je predstavljati Woodstock brez Janis Joplin, Jimija Hendrixa, ... Oprostite, ampak to enostavno ni to. V vsakem primeru se moraš sprijazniti, da si nekaj desetletij prepozen in si poskušati narediti en Woodstock v malem. Hočem reči, da bo 15., 16., in 17. avgusta že 32 let od slavnega dogodka glasbe, druženja, ljubezni, miru, opojnih substanc, blata, prometnega zastoja, dolgih las ...
Dve osebi bosta že 32 let prebivali med oblaki, dve pa bosta praznovali svoj 32. rojstni dan. Spomnite se na njih in na vse tistih 500 000, ki so bili tam. Oblecite pisane cunje, primite prijatelje za roke, razpustite lase in bodite prijazni. Občutek je božanski!
Nika JenkoPovezave:
www.woodstock69.com
www.woodstock.com
