V podeneljek nas na Kodeljevo vabi reggae paket, katerega mašnja bosta skupini Siti hlapci in B.R. Styles, bistvo pa skupina Sane Inmates, ki spremljata slovitega Mad Professorja in velikana Lee Scratch Perryja, poslednjo legendo, ki ga navdihuje Jah in ima vselej le svoj prav.
Kot umetnik in producent je na sceni že pet desetletij, ena največjih stvari, ki jih je naredil v svoji izjemno bogati karieri pa so tudi zgodnji posnetki Boba Marleyja, ki soimeli ključni vpliv na razvoj ne le žanra, pač pa celotne zgodovine popularne glasbe. Od nekdaj je imel poseben poslu za slišne eksperimente, zato je njegovo londonsko obdobje, to je bilo v sedemdesetrih letih, zaznamovalo predvsem poglabljanje reggaejaške basovske korenike, kar je botrovalo promociji podzvrsti, ki jo imenujemo dub. Od tedaj tesno sodeluje z znanim producentom Mad Professorjem. Že desetletje je stalno naseljen v Švici - dame in gospodje, ljubitelji mističnih ritmov in zelenih opojnosti - Lee Scratch Perry.
Rastafarjanske sodbe
Gibanja, ki so povezana z reggae glasbo, so iz leta v leto bolj mitska. Spomeniki, ki ostajajo za prelomnicami v razvoju duhovne hrane milijonov miroljubnežev in nemalokrat tudi posebnežev ali pa celo čudakov po vsem svetu, še vedno vztrajajo pri ohranjanju značaja, ki je nerazdružljiv z blaženostjo karibske miselnosti.
Zdaj že 65-letni glasbenik in producent, pesnik in aktivist Lee Scratch Perry, je v svoji karieri ne le sodeloval z Bobom Marleyjem in tudi npr. skupino The Clash, pač pa je do danes ostal morda celo najbolj ustvarjalna in poduhovljena ikona jamajškega glasbene jezika.
Posebnež, kot je vedno bil, je tudi ostal. Pred objektivi kamer, pred mikrofoni in tudi na odru. Skupaj z Mad Professorjem in spremljevalno skupino bosta na Kodeljevem nastopila v ponedeljek.
V upanju, da se počutite dobro, vas sprašujem, kaj lahko pričakujemo od vašega prvega nastopa v Sloveniji, ki bo v ponedeljek?
Dobro vzdušje in pot k popolni sreči. Ljudje, ki vanjo verjamejo bodo imeli pravi praznik s plesom, petjem in dobro glasbo. Z mislimi pa bomo vsi skupaj pri jah-rasti. Vsak bo lahko potoval do končnih meja svojih sposobnosti in se nato vračal v svoje notranje globine. Sprehajali se bomo nad gladino pravljičnih morij. Glasbeno pa bo vsega po malem. Z nami bo mistična glasba, znanstvena glasba, voodoo glaba, vse glasbene vrste in oblike, tudi ekonomska glasba ne bo izostala.
Kakšno je vaše stališče do te ekonomije, ki jo omenjate, in do fenomenov kot je ta čas eden najbolj priljubljenih napevov na svetu, tj. popevke Because I Got High (Afroman)?
To pesem sem, mislim da, slišal le enkrat, zato o njej nimam posebnega mnenja. Lahko pa povem, da je vsa ekonomija naše glasbe pravzaprav v ganji, marihuani, sensimilii, weedu, ali kakorkoli hočeš. Korenine glasbe in ekonomije so po mojem prepričanju enake. Zahavljujoč temu darilu narave lahko človek doseže prav vse. Ustvarjamo glasbo in tako utrjujemo ekonomijo. Toda ta ekonomija je, tako kot vsa znanost, ki se je ljudje učijo v različnih šolah, omejena. Največja zmota pa je, da večina ljudi ne misli tako. Ganja, sensimilia, marihuana, to je drugi, močnejši svet. Poglej mene. Že desetletja sem "extra high", in to mi je in mi še vedno pomaga pri zbliževanju z glasbo in magijo. To pa je ustvarilo tudi nekakšno ekonomijo 'krog mene, in to brez vsake poliučenosti.
Dolgo vrsto let sodelujete z Mad Professorjem, prav tako priznano glasbeno osebnostjo z veliko karizmo. Kakšen je vajin odnos.
To je poslovni odnos in mnogokrat nič več kot le to. Mad Professor je tisti človek, ki ga potrebujem, saj dobro opravi tiste naloge, ki jih sam več ne zmorem. Šef sem jaz, kljub temu pa je šef lahko tudi on. In tako, kot se spodobi za dva šefa, ta ne moreta sodelovati prav prisrčno. Oba zato malo goriva navznoter, goriva v ustvarjalnem zanosu. Goriva in zato tudi malo izgorevava. Podobno kot sva nekoč z Bobom Marleyjem. Drugače pa je najbolje, da je šef le en, in da sem ta jaz. In zato tudi priznam, da Mad Professorju večkrat stopim na prste. Še vedno pa je on moj najboližji sodelavec in največji zaupnik.
Posebnosti vašega glasbenega izraza so naposredno vplivale na razvoj mnogih glasbenih smeri, zato niti ni potrebno posebej poudarjati, da ste nenazadnje tudi boter žanrov kot je drum'n'bass. Kakšno bi bilo vaše mnenje o navidezni stagnaciji razvoja teh zvrsti v zadnjem času?
Najprej me veseli, da to veš! Vse se bo spremenilo in kmalu spreobrnilo v izvorno obliko. To vse so bili le testi, s katerimi so mladi glasbeni ustvarjalci preiskušali, kako daleč lahko gredo. To poglavje glasbenega razvoja nas je prepričalo v dejansko stanje, ki vlada. Zdaj se vračamo v čase ko nas je zapuščal Bob Marley, in kmalu se bomo vrnili še malo nazaj. To pa bo takrat ko bom jaz umrl. Zadnja sodba bo božja in slišali jo boste prav tedaj. Rojevajo se nove generacije, stare odhajajo. Bo pa za mano ostal še najmanj en nov album, prav tako pa bo za mano ostal tudi še en Mad Professor, ki dobro ve, kako in kaj.
Prisluhniti modrecu je vselej posebna izkušnja. Bi potemtakem lahko kaj sporočili tudi zanamcem, ki bodo te besede brali, ko naju obeh ne bo več.
Glasba je od boga dano bogastvo in je sladilo za našo pamet. Tudi če nimaš prave izobrazbe, se s poslušanjem glasbe in božjih zapovedi lahko izobraziš sam. Glasba je torej zdravilna. Skozi glasbo lahko nemoteno razvijemo sebe, misli in tudi dejanja, z njo pa se najlažje zoperstavimo tudi zlu. Pozivam k ustvarjaju glasbe, ki naj nato, pa naj bo to še tako kruto, po naravni poti obračuna s tistimi brezpametnimi, ki glasbo zlorabljajo, nemalokrat tudi tako, da vanjo namenoma vključujejo preveč elektronike, in to samo zato, da bi se čim večim ljudem zmešalo do konca. Upam, da zanamce ne čaka takšna, pač pa blažena rastafarjanska prihodnost.
Intervju je bil objavljen v rubriki Pop kultura časopisa Delo, v soboto 1.12.2001.
