Po bliskovitem predoru in dveh odlično prodajanih in sprejetih albumih se je Anastacia lani znašla pred nepričakovano težavo - rakom na prsih. A kot večna borka je uspešno prebrodila tudi to težavo, se kmalu po zdravljenju zaprla v studio in ustvarila album, ki ga je preprosto naslovila Anastacia.
In če je Anastacia na prvih dveh albumih le nakazovala, kako mogočen glas ima in da bi ga bilo vredno uporabiti v glasbi, drugačni od popa, se je to tudi zgodilo. Podobno kot Pink, tudi Anastacia ni več le pop, temveč je že pop s konkretnimi primesmi rocka ali pa recimo obratno - rock s primesmi popa.
Srečamo se tudi s tako zanimivimi primeri, da uvod v hit Left outside alone močno spomni na Evanescence, kitarski uvod v Heavy on my heart spominja na Under the bridge Red Hot Chili Peppers, Rearview spominja na Police, v skladbi I do pa se je Anastacii za mikrofonom pridružil Sonny iz skupine P.O.D.
Glasba sicer postane proti koncu precej enolična, prav nemogoč paradoks pa je, da gredo prav vse skladbe hitro v ušesa in uspešnica lahko postane prav vsaka skladba na plošči. In če sem v uvodu govoril o mogočnem glasu, ki ga je za pop škoda, sem skozi skladbe opazil še eno zanimivost.
Glasba je navadno v uvodu vedno bolj omahujoča, nato pa postane bolj pestra in živahna ? skratka rock, vendar, pozor! Kadar Anastacia poje, se glasba vedno umakne njenemu glasu. Tudi back vokalov ni prav veliko, tisti ki pa so, pa glasbe ne dušijo. Na srečo!
In ta poteza je nenavadna, saj je Anastacia že večkrat v živo ? tudi recimo ob orkestralni spremljavi ali v duetih z dobrimi pevci ? dokazala, da ima odličen glas. Bila je koproducentka plošče, hkrati je skladbe pisala sama in takšna poteza je zato čudna in nenavadna.
Seveda, tudi njena preobrazba iz popa v rock sledi v zadnjem letu videnemu trendu in prav zanimivo bo spremljati naslednje plošče. Anastacia ne bo šla v kakšen pretiran ekstrem oziroma bolj ortodoksen rock, saj bi tako izgubila veliko večino svojih poslušalcev, manevrskega prostora pri pop rocku pa bo kmalu zmanjkalo. Oziroma ? konkurence bo vedno več in vedno boljša bo!
Anastacia: Anastacia
(leto izdaje 2004, založba Sony, distribucija Menart)
Ocena: 3
