Skupino Apocalyptica so leta 1993 v Helsinkih ustanovili Eicca Toppinen, Max Lilja, Antero Manninen in Paavo Lotjonen in na dosedanjih ploščah s čeli obdelali Metallico, Faith No More, Pantero in druge zasedbe, na zadnji plošči Apocalyptica pa so fantje postregli tudi z avtorskimi skladbami, kjer pa ne slišimo zgolj čel, ampak veliko bobnov in kitar ter celo vokal.
Vse skupaj deluje po kar predvidljivem obrazcu - začetek ali kitare ali čela, skupno nadaljevanje pa hitro ali počasno, z nekaj prelomi in mogoče kakšnim solističnim vložkom ali celo vokalom. Vse skupaj zveni zelo skandinavsko - slišati je predvsem The Rasmus (vokale v pesmih Life Burns! in Bittersweet zapoje njihov Lauri Ylonen) in, hja, Siddharto (slednji so bili predskupina Apocalyptice v Križankah), vendar v obratni smeri.
Skladba, ki poslušalca zares pretrese je zagotovo Betrayal / Forgiveness, kjer je za bobni sedel sam Dave Lombardo in tri minute so tako silovite in energične - gre predvsem za kombinacijo kitare in bobnov, čela so tu le za širino zvoka, da je zaključna minuta Odpuščanja več kot dobrodošla.
Sicer pa so si skladbe zaradi predvidljivosti vzorca preveč podobne in zato tudi enolične, manjka pa tudi nekaj malega topline in tiste sproščene dinamičnosti, saj je vse skupaj preveč hladno in skandinavsko. Seveda bomo na koncertu Rammstein 24.2. v Tivoliju z zanimanjem prisluhnili, kako vse skupaj zveni v živo, saj bodo Apocalyptica nastopili kot predskupina nemških industrialcev.
Apocalyptica: Apocalyptica
(leto izdaje 2005, založba Universal, distribucija Multimedia)
Ocena: 3
