Prvič sem slišal Cochise, prvi single Zvočnihsužnjev*, na MTV-ju. S hrbtom obrnjen proti televiziji, s faco v kompjuter, me ponavadi katodna cev teveja, sploh pa če je na programu MTV, ne zanima preveč, takrat pa je bilo drugače. Po dolgem času, so na eMTiViju vrteli hudo zanimivo godbo!?! Vokal je bil presenetljivo hardrokerski, kitarski riffi prav tako in za trenutek sem mislil, uh - novi AC-strela-DC?
Ko sem se obrnil, je na ekranu eksplodiral ognjemet, ognjeni zublji vseposod in bend, ki je žgal pred njimi. "Kdo za vraga so to? Žgejo fejst, ja tole je pa dobr'... ampak ne zgledajo k AC/DC. Ne, to že niso AC/DC. Tudi sliši se ne več kot AC/DC. Ampak je pa fajn tole ..." No, spot se je odvrtel do konca in na modri flehi je pisalo Audioslave / Cochise / 2002.
Audio-kaj? Audioslave. Okej, super, si rečem, ampak to bo pa treba raziskat. Grem na www.audioslave.com, berem in berem. Štorija tega benda je taka: Zack de la Rocha je zapustil Rage Against the Machine, bend pa ni bil pripravljen nehati z glasbeno kariero. Še več oz. celo nasprotno, material za nov projekt se je kar kopičil. Nekega dne pa je v studio pritaval Chris Cornell, grlo in kitara bivših Soundgarden in izkazalo se je, da je naveza z preostankom RATM več kot dobra. Bend se je sprva hotel imenovati Civilian, a so se raje odločili izbrati Cornellov predlog Audioslave (da nek bend Civilian že obstaja).
In prav Cornellov prezentni vokal je pripomogel k zvoku benda, trije bivši vedno razbijaški in vedno nažigaški Rejdžarji pa so se glasbeno nekoliko "umirili", vsaj kar se tempa songov tiče. Kitara Morrellotovega Tomota še vedno močno žaga, žge in nažiga. Res fino! Tudi basist Tim Commerford in bobnar Brad Wilk svoje delo opravita zgledno, vendar se prav pretegnila zagotovo nista. Močna in simpl ritem sekcija za kitarsko vokalne vaje Morella in Cornella.
Nekje sem zasledil, da se bend spogleduje s hard-rock superskupinami iz sedemdesetih (predvsem je bilo govora o Led Zeppelin), vendar se zdi, da je ta primerjava precej nevmesna. Bolje bi bilo, če rečem da je skupina spominja na mešanico dveh superskupin devetdesetih -- Soundgarden in Rage Against The Machine (doh).
Poleg že zgoraj omenjene in skrajno zmagovalne popevke Cochise bi na platki izpostavil še energična Gasoline ter Set It Off, pa mogoče rahlo epsko post-grunge balado I Am The Highway. No, mogoče je prav Exploder najbolj tipičen primer zmesi obeh bendov (RATM in Soundgarden), medtem ko na začetku Show Me How To Live že misliš, da bo čisti AC/DC štiklc, pa se izkaže, da je spet nekaj med Rejdži in Soundgardenom. Še to: plato je produciral legendarni Rick Rubin, soustanovitelj legendarne rap založbe DefJam in producent premnogih rock / rap / ... ustvarjalcev (Red Hot Chili Peppers, Slayer, System of a Down, The Cult, Danzig, Run-D.M.C., Beastie Boys, Mich Jagger, itd).
Po začetni evforiji je sklepna ugotovitev taka: čeprav Audioslave na koncu koncev ne ponudijo nič več kot prezenten vokal, žgoče kitare (in spomin na dva benda, ki sta ponujala prav prezenten vokal in žgoče kitare) so Audioslave uspeli narediti dobro plato. Plato, ki žge. Yesss.
Audioslave: Audioslave
(leto izdaje 2002, založba Epic, distribucija Dots Records)
Ocena: 4,5
* Audio=zvočen, slave=suženj
