Skupina Bee Gees je v zgodovino glasbe zagotovo zapisana z zlatimi črkami, saj je njihova glasbena kariera trajala skoraj petdeset let, bili pa so med prvimi glasbenimi skupinami, kjer so moči združili družinski člani...
Trdno jedro skupine Bee Gees so bili bratje Gibb - Barry ter dvojčka Robin in Maurice, v glasbeni svet pa sta jih popeljala starša Hugh in Barbara in to že leta 1955, ko so fantje šteli devet oziroma šest let in so nastopali v Manchestru med filmskimi predstavami.
Kasneje so kot trio nastopali pod imenoma The Blue Cats in The Rattlesnakes, po selitvi v avstralski Brisbane leta 1958 pa so začeli nastopati kot Brothers Gibb. Tam jih je odkril DJ Bill Gates, jim priskrbel redno nastopanje v Beachbomber Nightclubu in po zaslugi dobrih nastopov so dobili celo svoj TV show in kmalu zatem začeli nastopati kot Bee Gees.
Leta 1962 so izdali svoj prvi EP Three kisses of love in še isto leto prvenec The Bee Gees sing and play 14 Barry Gibb songs, ki pa jim ni prinesel želenega uspeha. Barry Gibb, ki je bil že tedaj vodja skupine, se je leta 1996 odločil, da se morajo za uspeh preseliti v Anglijo, kljub temu, da so v Avstraliji prvič prišli na vrh lestvic s skladbo Spicks and Specks.
Zakaj sploh selitev v Anglijo? Bee Gees so v svojih začetkih želeli in tudi igrali glasbo v stilu Beatlov, harmonično pa so se zgledovali tudi po skupinah Simon & Garfunkel in The Everly Brothersb in Barry je bil prepričan, da bodo v Angliji uspeli hitreje.
Podpisali so pogodbo z Robertom Stigwoodom, v skupino so sprejeli še kitarista Vincea Melouneyja in bobnarja Colina Petersena ter leta '67 najprej izdali dva EP-ja - New York Mining Disaster 1941, kjer so uspešno združili psihadelijo in pop ter prvo veliko uspešnico Massachusetts in nato tudi prvenec (čeprav je bila to že druga plošča) Bee Gees 1st.
Naslednje leto so imeli na lestvicah dve veliki uspešnici - I started a joke in I've gotta get a message to you, s katerima so se glasbeno močno približali svojim vzornikom, vendar pa se je glasbeni svet takrat že oddaljeval od harmoničnega in preprostega rock zvoka.
Leta 1969 so izdali dvojni LP Odessa, ki je za tiste čase presenetil z mogočno in za poslušanje precej težavno glasbo in ker je bila plošča komercialno neuspešna, so se v skupin začeli prvi spori. Skupino je zapustil Robin Gibb in kratek čas deloval samostojno, odšla pa sta tudi spremljevalna glasbenika Melouney in Petersen, Bee Gees pa sta brez njih izdala ploščo Cucumber Castle.
Plošča je ponudila kar nekaj uspešnic in zanimivih skladb, na zbirki Number Ones boste našli skladbo Don't forget to remember in že leto kasneje se je Robin vrnil v matično skupino in dočakali so tudi prvo ameriško uspešnico in sicer Lonely days.
Leta 1971 je na lestvicah najti še uspešnico How can you mend a broken heart, nato pa je za skupino nastopila velika kriza, saj so bili še vedno izgubljeni v tedaj že preživetem zvoku zgodnjih šestdesetih. Rešitev je prišla leta '74, ko je s skupino začel sodelovati producent Arif Mardin in so izdali ploščo Mr. Natural, na kateri so že nakazali, da se obračajo v nov glasbeni žanr.
Plošča Main Course izleta 1975 je že nakazala popoln obrat v prihajajoče diskoidne ritme oziroma takrat še pop s primesmi funka, skupini pa so se pridružili kitarist Alan Kendall, bobnar Dennis Byron in klaviaturist Blue Weaver, na zbirki uspešnic boste našli skladbo Jive talkin', zagotovo pa manjka Nights on Broadway.
Sledilo je izredno uspešno obdobje s ploščami Children of the world (uspešnice You should be dancing in Love so right), skladbami za film Saturday Night Fever (Stayin' alive, How deep is your love in Night fever) ter njihovo najuspešnejšo ploščo Spirits having flown iz leta 1979, ki so jo prodali zavidljivih in še danes težko dosegljivih 30 milijonov izvodov. Uspešnice - Tragedy, Too much Heaven in Love you inside out pozna vsak. A kot je pokazala prihodnost in osemdeseta leta, je bil to hkrati tudi labodji spev skupine.
V osemdesetih so predvsem pisali pesmi za druge izvajalce (med drugimi za Barbaro Streisand in Diano Ross), njihova kariera pa je bila v zatonu. Leta 1987 jim je na plošči E.S.P. uspelo ustvariti še en hit in sicer You win again, to pa je bilo tudi vse, kar je skupina dosegla pomembnega v zadnjih petindvajsetih letih.
Naslednje leto je umrl Andy Gibb, četrti brat, ki je s skupino začel sodelovati v osemdesetih, leta 1997 so bili sprejeti v Rock and Roll Hall of Fame, njihova zgodba pa se je nepreklicno zaključila leta 2003, ko je umrl Maurice Gibb in ki mu je posvečena pesem Man in the middle.
Na plošči Number Ones lahko najdete devetnajst skladb, med zgoraj naštetimi tudi starejši World in Words, seveda pa so imeli Bee Gees kar nekaj skladb, ki so se uvrstili na mesta nižja od prvega in v naslednjih letih lahko najbrž pričakujemo še nekaj plošč s skladbami, ki tukaj manjkajo. In tako ostane grenak priokus, da je nekdo želel s to (in vsako naslednjo) ploščo predvsem zaslužiti...
Bee Gees: Number Ones
(leto izdaje 2004, založba Polydor, distribucija Multimedia)
Ocena: 4
