Beograd v osemdesetih - samosvoje glasbeno poglavje. Iz povprečja je takrat prišlo pet glasbenih skupin, ki so imele veliko več skupnega, kot bi lahko pričakovali. Šarlo akrobata, Disciplina kičme, Ekaterina Velika, Idoli in Električni orgazam.
V mojem pisanju sem že nekajkrat omenil, da so bila osemdeseta leta za rock glasbo najbrž najslabša, saj je bila od glasbe mnogo pomembnejša kvalitetna produkcija, ki pa je glasbo delala vedno bolj nenaravno. Obenem so bila to tudi leta, ko se je začelo eksperimentirati s prvimi uporabnimi sintetizatorji zvoka, prevladalo pa je načelo, da bolj ko je zadeva zakomplicirana in nenavadna, boljša je.
Priznam - že na začetku - da nad glasbo in nad omenjenimi skupinami nisem pretirano navdušen, vendar so neizpodbiten del glasbene zgodovine, ki ga nikakor ne gre spregledati. Gre za zelo kompleksne skupine in še kompleksnejšo glasbo, ki vam je ali pa vam ni všeč. Odločitev je vsekakor samo in predvsem vaša.
Idoli - začetniki eksperimentov
Začeli bomo na začetku oziroma tam, kjer se zgodba o drugačnem glasbenem izrazu tudi začenja, pri skupini Idoli. Prvo postavo skupine, ki je leta 1978 že igrala ne večjih prireditvah (Zaječarka kitarijada in novosadski BOOM festival) so sestavljali Vlada Divljan (kitarist in pevec), Zdenko Kolar (basist), Kokan Popović (bobnar), Dragan Mitrić (klaviaturist) in Bora Atić (saksafonist). Skupini pa kljub nastopom na tako velikih prireditvah ni uspelo, da bi se prebili med bolj poslušane in priljubljene skupine in tako so že naslednje leto prenehali z delom.
1. marca 1980 se Idoli znova zberejo in tisti dan odigrajo svoje prve skupne vaje. Ob Divljanu in Kolarju, ki sta kot edina ostala iz prve postave, so v skupini še bobnar Boža Jovanović, Srđan Šaper (na koncertih je pogosto igral synth) in Nebojša Krstić (zadolžen je bil za percussion).
Na samem začetku je s skupino tesno sodeloval tudi Dragan Papić, ki je imel vlogo kreativnega medijskega aktivista, člani skupine pa so tudi z njegovo pomočjo že takrat spretno manipulirali z mediji, saj so bile govorice o menjavi imen in članov pogoste. In že govorice so bile dovolj, da se je o skupini pisalo.
Junija 1980 odigrajo svoj prvi koncert v legendarnem beograjskem klubu SKC, že isto leto pa objavijo tudi prvi singl, na katerem sta pesmi Pomoć, pomoć in Retko te viđam sa devojkama. Jeseni istega leta nastopijo na Mladinskem festivalu v Subotici in osvojijo eno od nagrad za pesem Zašto su danas devojke ljute.
Leto 1981 je bilo za skupino eno od pomembnejših, saj so skupaj s skupinama Šarlo akrobata in Električni orgazam sodelovali na znameniti plošči Paket aranžman, za katero so posneli pesmi Maljčiki, Plastika, Schwüle über Europa in Amerika.
Prvi veliki samostojni koncert so odigrali petindvajsetega junija istega leta, spet v klubu SKC, na črnem trgu so se karte prodajale po kar štirikratni ceni in še zanimivost - med ostalimi predskupinami je bil tudi Marko Brecelj.
Istega leta, torej 1981. objavijo tudi svoj prvi mali LP VIS Idoli, na katerem so zabeležene skladbe Zašto su danas devojke ljute, Ime da da, Dok dobuje kiša u ritmu tam tama, Malena ter priredbi Devojko mala in Hajde!.
Skupini se po poletni turneji ob jadranski obali s skupino Film pridruži nov bobnar Kokan Popović, skupina pa začne pripravljati nov album. Plošča z naslovom Odbrana i poslednji dani izide leta 1982, skupina pa se prvič predstavi v zelo kompleksni luči avtorstva, antropološko se soočijo s pravoslavno vero, ukvarjajo se s kultno podobo takrat že pokojnega Maršala Tita in so v mnogih rečeh takrat pionirji.
Junija '82 odigrajo promocijski koncert v Domu omladine in se tudi v živem nastopu predstavijo kot pionirji. Kot uvod v njihov prihod na oder se oglasijo pravoslavni zbor, najeti dramaturg pa je oder zavil v dim, kar so ostro kritizirali predvsem v tisku.
Plošča je izjemno dobra sprejeta tako pri kritikih kot tudi pri občinstvu in skupina je po izboru časopisa Džuboks izbran za najboljšo skupino leta, prejeli pa so tudi nagrado za ploščo leta. Idoli pa niso bili priljubljeni le na tleh Jugoslavije, temveč so bili leta 1982 po izboru kar sedmih evropskih glasbenih revij razglašeni za četrto najboljšo skupino v Evropi.
Le dober mesec po vseh teh triumfih in priznanjih Zdenko Kolar odide v vojsko, zamenja pa ga Branko Isaković, s katerim leta '83 izdajo tretjo samostojno ploščo z naslovom Čokolada. S ploščo, ko so jo posneli v Londonu presenetijo prav vse - tako kritike kot tudi oboževalci, saj se od eksperimentov in samosvojega zvoka obrnejo k čistemu popu. Nosilna skladba albuma postane največja uspešnica skupine, v spominu pa ostanejo tudi Radostan dan, Vetar i zastave, Ja sam tu, Stranac u noći in Bambina.
Konec marca 1984 Idoli odigrajo koncert v Ljubljani, po katerem pa so razplamtela številna nesoglasja znotraj skupine, ki pa so se nabirala dalj časa in skupina sporazumno preneha z delom. Na plošči iz filma Šest, dana juna so zabeleženi zadnji studijski posnetki Idolov, čeprav je šlo bolj za sodelovanje Vlade Divljana s številnimi prijatelji in sodelavci, med katerimi so bili tudi člani skupin Ekaterina Velika, Električni orgazam, Leb i sol in Film.
Člani skupine so se potem razšli, čeprav so prva leta po razpadu skupine vztrajali v glasbi, nato pa so si poiskali nove poklice in predvsem izzive. Še najbolj aktivno je v glasbi ostal Vlada Divljan, ki je s skupino Old stars band posnel kar nekaj samostojnih plošč in odigral precejšnje število koncertov po vseh državah bivše Jugoslavije.
Električni orgazam ? ko rock'n'roll zaigra cela Jugoslavija
Skupino Električni orgazam večina povezuje z zdaj že ponarodelo Igra rok'en'rol cela Jugoslavija, ki je zagotovo bila njihova največja uspešnica, a je obenem tudi močno odstopala od ostalih glasbenih stvaritev.
A pojdimo na začetek, v leto 1980, natančneje januar tega leta. Po beograjskem koncertu skupine Leb i sol so se v kavarni Mornar za mizo našli Srđan Gojković Gile (takrat bobnar skupine Hipnotisano pile), Ljubomir Jovanović Jovec (kitarist iste skupine) in pa Ljubomir Đukić, ki je igral orgle. Dogovorili so se, da bodo ustanovili punk skupino Električni orgazam, v kateri naj bi se Gile predstavil kot kitarist in pevec, Jovec pa bi se preselil za bobne.
Junija 1980 so Električni orgazam odigrali svoj prvi koncert - v mali hali SKC in sicer so bili predskupina banda Hipnotisano pile, torej samim sebi. Poleg Gileta, Jovca in Ljube so bili v skupini tedaj še Goran Sinadinović kot kitarist in Marina Vulić kot basistka. Kaj kmalu pa je v skupino prišel nov bobnar Goran Čavajda Čavke, Jovec je znova poprijel za kitaro, Sinadinović pa je skupino zapustil.
Jeseni istega leta nastopijo na Mladinskem festivalu v Subotici, kjer jih zaradi energičnega nastopa, med katerim so razbili mikrofon, činele in kičasto razsvetljavo, nemudoma diskvalificirajo. Kot večina beograjskih skupin tistega časa se leta 1981 tudi oni pojavijo na plošči Paket arnžman, kjer se predstavijo s skladbami Krokodili dolaze, Zlatni papagaj in Vi.
Založba Jugoton jim kot prvi beograjski skupini ponudi snemanje prvenca, ki izide pod enostavnim naslovom Električni orgazam, kjer so med najboljšimi skladbami zagotovo Nebo, I've got feeling, ter novi verziji skladb Krokodili dolaze in Vi.
Plošča je bila znova ena tistih, ki so jo z odprtimi rokami in ušesi sprejeli tako kritiki kot oboževalci in Električni orgazam nastopajo pred vse večjim občinstvom. V znameniti reviji New Musical Express so bili označeni za eno najbolj zanimivih nebritanskih skupin in po zaslugi te pohvale so se njihove plošče prodajale tudi na Otoku.
Jeseni '81 skupino zapusti basistka Marina, na njeno mesto pa pride Jovan Jovanović Grof, v skupino pa se po odsluženi vojaški obveznosti vrne tudi bobnar Čavke. V tej postavi skupino odide na Poljsko, kjer odigrajo šest koncertov, varšavski koncert osmega novembra pa je bil zabeležen tudi na mini plošči Warszawa '81, kjer je moč občutiti odlično energijo v skupini in odziv občinstva, ki so imeli bolj poredko priložnost obiskati punk koncert.
In če imate na kakšni zaprašeni polici primerek te plošče, ste velik srečnež. Kajti ? izdanih je bilo zgolj dva tisoč izvodov.
Že naslednje leto izide nova plošča Lišće prekriva Lisabon (naslov so izbrali po enem od neštetih del znamenite Barbare Cartland), ki je bil posnet v ljubljanskem Studiu Tivoli, v dveh skladbah pa se je skupini pridružil tudi pokojni Pero Ugrin. Na plošči je kar sedemnajst skladb, ki pa v naslovih nimajo več kot le ene besede.
Plošča predstavlja velik odmik od dotedanjega punk zvoka, saj so Električni orgazam začeli raziskovati nekakšno novo psihadelijo. Besedila so bila osnovana na podlagi filozofskih ali socioloških knjig in razprav ali pa so se ukvarjala z različnimi urbanimi tegobami tistega časa.
In če je bila plošča Lišće prekriva Lisabon presenečenje, je bila pravo presene?enje tudi naslednja plošča, ki jo je skupina izdala leta 1983, nosila pa je naslov Les Chansones Populaires in na kateri so bile, kot govori že naslov, predelave popularnih pesmi.
Med drugimi je mo? poslušati tudi The man who sold the world Davida Bowieja, When the music's over skupine The Doors, Metal Guru skupine T. Rex, največja uspešnica pa je bila skladba Locomotion.
Kot bobnar se je na plošči izkazal Ivan Piko Stan?ić, na koncertih je za bobni sedel Branko Kuštrin Mango (za bobni je sedel tudi med snemanjem prvenca), saj je bil originalni bobnar skupine Čavke v zaporu. Med snemanjem naslednje plošče skupino zapusti Jovec, po objavljanju plošče leta 1984 Kako bubanj kaže pa iz skupine odide tudi Ljuba.
Na plošči je tako gostovalo veliko razli?nih glasbenih iz tedaj manj znanih skupin, glasba pa spominja na ustvarjalni opus The Rolling Stones v za?etku sedemdesetih, a z lastnim prizvokom. Torej - nekoliko zmedeno, med številnimi glasbenimi izrazi in ni? kaj prepri?ljivo. Album je bil v vseh pogledih spregledan in člani skupine so zašli v prvo pravo ustvarjalno in osebnostno krizo.
Veliko težav imajo tudi z novimi člani, saj se v kratkem ?asu zamenjajo kar trije kitaristi ? po Ivanu Pajeviću in Nikoli Čuturilu se v skupni ustali Branislav Petrović Banana, med snemanjem plošče pa se od skupine in glasbe poslovi tudi Grof, mesto basista pa zasede Zoran Radmirović Švaba (igral že pri Katarina II, Du Du A).
Z albumom Distorzija, ki ga izdajo '86. se znova zmagoslavno vrnejo na sceno, saj se vrnejo k preprostemu rock'n'rollu brez zvo?nih in produkcijskih eksperimentov. Uspešnice se kar vrstijo - Debela devojka, Ja sam težak kao konj, Ne postojim, Vudu bluz, Ša la la in znova priredba znamenite skladbe Louie Louie.
Naslednje leto izdajo koncertni album Braćo i sestre, na kateri se znajde še ena velikanska uspešnica Bejbe, ti nisi tu (gre za predelavo Out of time - The Rolling Stones).
Tudi na plošči Letim, sanjam, dišem se ne odmaknejo od uspešne formule preprostega rock'n'rolla in nalezljivih melodij, album pa prinese njihovo največjo uspešnico Igra rok'en'rol cela Jugoslavija ter še Ti in Sve ste vi naše devojke. Istega leta izide še plošča z največjimi uspešnicami Najbolje pesme 1980 - 1988, nato pa skupina preneha z delovanjem.
Predvsem Gile je bil tisti, ki je v naslednjih letih nadvse aktivno ustvarjal glasbo, medtem, ko so ostali po?ivali na lovorikah, se ukvarjali z neglasbenimi stvarmi, mnogi pa so mu pri ustvarjanju tudi pomagali. Okoli sebe je imel tako zbrane člane Elektri?nog orgazma, Idolov, Ekaterine Velike, Discipline ki?me, Partibrejkers in še druge goste (Bajaga, Ivica Vdović, Srba Radivojević,...).
V letu, ko se je Slovenija odcepila od tedaj propadajo?e Jugoslavije, so se člani skupine znova zbrali. Dve leti kasneje izdajo kaseto Balkan horror rock II, na kateri so zbrani živi posnetki starih uspešnic ter dve skladbi iz filma Crni bombarder.
V naslednjem letu se člani skupine združijo v skupino Rimtutituki (poleg so še člani skupin Ekaterina Velika in Partibrejkers), posnamejo protivojno skladbo Slušaj 'vamo ter igrajo v Pragi in Berlinu.
Jeseni '93. pridejo tudi v Slovenijo, kjer odigrajo nekaj koncertov (s podporo dveh odličnih skupin, ki so ?rpali tudi iz njihove dediš?ine - Majke in Res Nullius), nato pa odrinejo še v Makedonijo. Leta 1995 v beograjskem klubu Prostor praznujejo petnajstletnico, naslednje leto pa odigrajo tudi klubski koncert v Londonu. Aprila 1996 odigrajo unplugged koncert, ki je zabeležen na plošči Živo i akustično, med številnimi uspešnicami pa se najde tudi predelava Korni grupe Magi?na ruka. S skupino v tem obdobju deluje nov bobnar Miloš Velimir, med mnogimi gosti pa je omenjena tudi Margita Stefanović Megi, sicer klaviaturistka Ekaterine Velike.
V tistem obdobju se oblikuje tudi založba Yellow Dog Records, ki nato izda vse albume skupine v CD formatu, na ve?ini ploš? pa so dodane tudi številne neizdane skladbe, B-strani singl ploš?, številne žive posnetke in vse tisto, kar navadno krasi plošče, ki izidejo nekaj let po objavi. Vse do leta 1999 o skupini prav veliko ni bilo slišati, tedaj pa so izdali ploščo A um bum, na kateri so se znova vrnili k svojemu prepoznavnemu zvoku.
Lansko leto je nekoliko nepri?akovano izšla plošča Najbolje pesme II (Deset godina kasnije), saj skupina v tem obdobju ni postregla s posebno velikimi uspešnicami, temve? so se bolj borili s prevlado novih glasbenih zvrsti in vnovi?nim iskanjem lastnega jaza.
Na še ne pozabljenem Rock Oto?cu '03 pa so Elektri?ni orgazam nastopili v sklopu turneje, na kateri predstavljajo zadnjo studijsko ploščo Harmonajzer, ki je ravno tako izšla lansko leto in ki jo lahko ravno tako ozna?imo za še eno v vrsti ploš?, ki jo odlikuje njihov zna?ilen zvok.
Do naslednjega članka, v katerem bom predstavil skupine Šarlo akrobata, Disciplina ki?me in Ekaterina Velika, se lahko sprehodite po spletnih straneh www.rockexpress.org, www.elektricniorgazam.com, www.wahwah.co.yu in tudi www.vladadivljan.com, opisane skupine pa boste še bolje spoznali, ?e si boste zavrteli ?im ve? njihove glasbe.
Obilo užitkov do naslednji? ?
