Leta 1990 se je začela zgodba o Big Foot Mami, začel pa jo je Jože Habula, ki je kot prvega sodelavca izbral Alena Steržaja. Takrat si najbrž nista upala niti sanjati, da bosta imela trinajst let kasneje za seboj štiri odlične albume, nekaj sto eksplozivnih koncertov in tudi zbirko največjih uspešnic.
Zgodba o uspehu?! Težko reči!
Leta 1993 so bili Big Foot Mama še kvartet - ob Habuli in Steržaju je bil v skupini takrat že Miha Guštin, pred mikrofonom pa je stal Andrej Kos. Kmalu se jim je pridružil še drugi kitarist Danijel Gregorič in leto zatem je v skupino prišel Grega Skočir (ki se je poprej ukvarjal z rap glasbo?!).
In prav ta postava je v naslednjih letih zaorala ledino slovenskega rock'n'rolla, iz katere so danes nekatere skupine morda še popularnejše in ki se jim zmotno pripisuje prevelik pomen za rock'n'roll na Slovenskem.
Odličen prvenec Nova pravila je izšel 1995 in če ga poslušamo danes, še vedno zveni sveže in predvsem odlično. Kvazipunk, kot so takrat sami poimenovali svojo glasbo, je začel odzvanjati širom po Sloveniji.
Na zbirki boste s prvenca našli naslovno Nova pravila, pa v živo zelo redko slišano Buldožer (če pred osmimi leti pri Roki rocka ne bi slišal prav te skladbe, me morda Big Foot Mama ne bi začarali, kot so me!), vedno aktualnega Lovra in pa dve veliki uspešnici skupine ? Mala nimfomanka in Nisem več s tabo.
Sledilo je ogromno koncertov in priprava nove plošče, ki je luč sveta ugledala dve leti kasneje, naslovili so jo Kaj se dogaja?.... Skupina ni igrala le kvazipunka, temveč so se začeli poigravati tudi z drugimi žanri in z mnogimi skladbami presenetili.
Črn tulipan, Krila, Kaj se dogaja?, Garbage (hip hop med nogami) in Rola se so ves čas ostale nepogrešljive koncertne klasike, vsekakor pa je bila plošča za delo skupine prelomna. Tiste, ki skupine do tega trenutka še niso poznali, so že vedeli za nov glasbeni fenomen, imenovan Big Foot Mama.
Morda je primerno omeniti nekaj zanimivosti v zvezi s ploščo Kaj se dogaja??.
V skladbi Predsednik je kot glavni pevec gostoval David Sluga, večini najbolj znan kot Tomaž iz Poletja v školjki. Skladba Garbage je pravzaprav počasnejša predelava skladbe Začari me z njihovega prvenca. V Mat'r je mr'z je z orglicami gostoval Klemen Tičar, gre pa za skladbo, ki je veljala za himno študentov v bežigrajskem okolišu.
V tem obdobju je Grega Skočir gostoval pri skladbi Moja generacija, kjer se je za mikrofonom pridružil Riku in že omenjenemu Klemnu Tičarju iz Letečih potepuhov.
Spet sta minili dve leti in na naslednji plošči Tretja dimenzija so Big Foot Mama znova presenetili ? s še enkrat več osveženo glasbo in tudi mnogo bolj dodelanim designom in imageom.
Plošča je postregla z morda največjo uspešnico skupine Led s severa, na plošči največjih uspešnic pa boste našli še Amazonijo, Dolg' nazaj, Zadnji poraz in Nov dan.
Umetniški videospoti, naporne koncertne turneje in tudi prve govorice o nesoglasjih ter težavah v skupini so ravno tako zaznamovali čas Tretje dimenzije.
In morda še ena zanimivost ? ko se je Roka rocka poslovila in jo je nasledil Pomp, so imeli na začetku tudi kantavtorski kavč. In prvi, ki se je predstavil na tistem kavču, je bil Miha Guštin.
Bilo je to nekje v časih druge plošče, a je Miha takrat odigral akustično različico skladbe Mojca, Mojca (ki jo najdete na Tretji dimenziji) in povsem začaral in očaral voditeljico s tem istim imenom.
Zadnji skupni korak velike peterice je bila plošča Doba norih iz leta 2001, ki je zagotovo odgnala največ starih oboževalcev, novih pa ni pripeljala.
Več kot le moderen zvok, poln popa in tudi elektronike ? vse to so nekateri smatrali kot napredek in korak naprej, najbrž pa je vse skupaj najlažje označiti kot korak vstran.
Fenomen, Oklep, Tattoo in Konc sveta so štiri zelo različne in raznolike skladbe in tudi vse ostale le zaokrožujejo sliko drugačnosti in nenavadnosti.
Sledila je turneja, nato pa napoved premora? med oboževalci je nastala panika! Mnogi so bili prepričani, da je z Big Foot Mamo konec!
Nato je Miha Guštin, v večini primerov avtor besedil, lansko leto izdal zelo pop orientiran solistični prvenec Dolce vita, v zakulisju pa je bilo moč slišati, da je skupino tudi zapustil in? konec?
Ne, Big Foot Mama je poiskala novega kitarista ? Zorana Čalića (Majke, Holder), v pomladi 2003 odigrala nekaj navdušujočih koncertov in na najboljši možen način odgovorila vsem dvomljivcem.
Poleti so napadli s skladbo Vrn' se k men', s katero so se vrnili v čase prvih dveh plošč, te dni pa se že vrti tudi skladba Brez meja, ki nekatere spominja na legendarne Led Zeppelin, druge pa na Audioslave.
Kakorkoli ? obe skladbi sta odlični in pravi blagoslov za razvajena ušesa, ki ne ločijo več pleva in enoličnosti in semen in odličnosti.
Big Foot Mama so se vrnili na pot, ki je po njihovi zaslugi postala cesta in ki se bo v prihodnosti najbrž le še razširila. In znova jim bodo sledili množice, ki bodo spoznale resnično moč enkratnega rock'n'roll kvinteta.
