Bionic, kanadski kvartet je po štirih letih delovanja izdal svojo prvo ploščo. Priložnost se jim je ponudila, ko so bili na lokalni (montrealski) radijski postaji izbrani kot najbolj obetajoč mlad band in za nagrado dobili nekaj dni zastonjskega studia + producenta.
Aarona Marshala, v stilu starejših ZF filmov, se skriva 12 energičnih pop rock komadov. Na eni strani imamo tako močne kitare, v kontrastu z mirnimi, skoraj melanholičnimi (emo) na drugi, vse skupaj pa obogateno z umirjenimi melodičnimi vokali.
Podoben zvok nosi precej alternativnih ali pa indie rock bendov, seveda vsak s svojim lastnim pečatom. Določeni komadi hitro spomnijo na Foo Fighters ali kakšne njim podobne sodobnike, bolj znane iz malih ekranov, čeprav se sami še niso podali po poti svetovne slave. V knjižici ni priloženih besedil, tako da pri celotni podobi glasbe nekaj manjka. Po izidu plošče sta Sammy Goldberg in Alex Macsween odšla naprej po svoji poti. Tako da v bandu ostane le še prvotni kitarist in vokalist Jonathan Cummins, ki z novo in razširjeno posadko nadaljuje delo z Bionic.
Bionic: s/t
(leto izdaje: 2000; založba Rock 'n Roll; distribucija Sound King/Squirtgun). Sicer povsem solidna, povprečna in všečna plošča, vendar ne izstopa nad povprečjem. Ocena: 4
