... plesna glasba
Ja, kva se pa režite! A se še nikol' niste zazibal ob kakšnem SRV-ju al' pa stisn'l ob kakšnem slow bluesu. Medenica se premika na vsak tapru al' pa tadrug beat, roke se držijo bokov. Telesi sta tesno en ob drugemu. Kul je. Prav čut'š muziko, ki te giblje. Ples je erotičen in divji in se nemalokrat konča kje daleč stran od plesišča.
... glasba za žalostne ljudi
Ja, res je. Bluz je glasba ob kateri se žalostni ljudje počutjo srečne, srečni pa so še bolj veseli. V bluzu slišiš, da to kar doživljaš ti, sploh še ni n'č, da je življenje bluzerjev ena sama bolečina, žalost in trpl'enje. Da se nekaterim dogajajo še hujše stvari, in da je tvoje pravzaprav pravljica. In se prec bol' počutš.
Beseda blue v angleščini že od nekdaj pomeni nekaj žalostnega, in bluz je v bistvu žalostenje, neki kar ti da možnost, da poveš kaj te jebe u življenju. To pa zmer' pomaga. V prejšnjem stoletju so na ameriškem jugu sužnji prepevali med garaškim delom, kajti glasba jih je držala pokonci.
... je potovanje
Ja in to dolgo. V času predvojne gospodarske krize je veliko bluzerjev, ki jih je življenje tako ali drugače pustilo na cedilu, potovalo po državi. Ustavili so se v vsakem mestu, kjer so prepevali o svojih tegobah in dogodivščinah. Med potujočimi bluz pevci je bil nedvomno najbolj kontraverzen in hkrati tudi najbolj priznan predvojni bluzerski avtor Robert Johnson, katerega smrt je še zdaj zavita v meglo dvomov. Tadrug model je bil Big Bill Broonzy.
... je delo
Večina predvojnih bluzerjev, je cele dneve garala na plantažah v delti Mississipija, medtem pa so peli bluz, da jim je čas hitreje tekel. V delti Mississippija so se tako evolvirali prvi "profesionalni" bluz glasbeniki, med katerimi je prvi zagotovo W.C. Handy, sledijo pa mu Charlie Patton, Blind Lemon Jefferson, Leadbelly, Mississippi John Hurt, Sun House, zgoraj omenjeni Robert Johnson, in tudi drugi. Zato se delta s ponosom imenuje zibelka bluza.
... je žur
In to totalen. Črnci so v starih časih, ko je bil bluz še mlad vsak večer poplesavali v kolibah, ki so jim rekli juke-joints, kjer so potujoči bluzerji igrali na manj ali bolj improvizirana glasbila (washboard - pralna deska, doma narejene kitare, šele kasneje prave kitare in orglice).
Kasneje, v tridesetih, štiridesetih, ko se je bluz iz ameriškega juga preselil tudi v urbana središča na severu (Chicago, Detroit), so se uveljavili bluzerski klubi, kjer so glasbeniki vsak dan igrali in zabavali takrat še predvsem temnopolto publiko. Uspeh bluza je bil neverjeten, saj so že pred II. svetovno vojno prodali na miljone plošč (Bessie Smith, Bille Holiday).
... pionir igranja na elektično kitaro
Pojav električne kitare je dal bluzu nove razsežnosti. Prvi čikaški bluz kitaristi so v bistvu igrali delta bluz na električe kitare, v spremljavi bas kitare, bobnov, klavirja in občasno tudi orglic. Tu so konec pedesetih še posebej izstopali Muddy Waters, Willie Dixon, John Lee Hooker, Howlin' Wolf in prehitro preminuli Elmore James. Medtem sta na jugu T-Bone Walker in B.B. King preigravala pionirske kitarske stile, ki so vsebovali džezerske tehnike z bluzersimi melodijami.
...seksi
Ja. Glede na to, da veliko pesmi poje o želji po ljubljezni, nežnosti, dostikrat so besedila zapeljiva, seksi, vendar pa vsa napisana tako sofisticirano, da jih je prav užitek poslušati:
Well, they call me the hunter, that's my name.
Preety little girls like you, is my only game.
I bought me a love gun, just the other day,
And I aim, I aim it your way.
Ain't no use to run,
ain't no need to hide,
coz I got you in the sight
of my love gun.
The Hunter - Muddy Waters
Še tako seksi video spot se lahko skrijejo pred bluzerskimi besedili, saj so črnčki res znal povedat ta svoje, in tisto kaj bi delal svojim ženskam in kaj one njim ("Rock me, baby" - naj bi pomenilo "zazibej se na men"...) Bluzerska besedila so simpl in preprosta, v sebi pa vedno nos'jo globlje sporočilo.
Ponavadi so izredno osebno izpovedna, kot smo že rekli, dostikrat apelirajo na seks, govorijo o osebnih izkušnjah, prevarah, smrti, izgubi ljubljene osebe, o tem kako je biti brez službe, bejbe, lačen, brez keša, daleč stran od doma, kako je, kadar si na dnu, ko te zapusti ali prevara ljubimec(ka).
...osnova za rock'n'roll
Nedvomno. Klasična struktura bluz komada je precej podobna tisti v klasičnem rokenrolu ... Poleg tega je bil Chuck Berry, po mnenju nekaterih oče r'n'r-ja, odkrit prav pri blues založbi Chess. Bluz je vplival na veliko glasbenikov šestdesetih let, in kasneje so ravno ti predstavili tastare "mačke" bluzerske svetovni publiki.
Med najbolj zaslužnimi so gotovo Rolling Stonesi (ki so si ime izposodili iz pesmi Muddya Watersa) Veliko bendov šestesetih se je rado opiralo na bluz korenine: Yardbirds, Cream, Eric Clapton, Led Zeppelin, Jimi Page, Free, Bad Company in še mnogi drugi, skratka, bluz je konec koncev rokenrol. In obratno. Osnova vsega.
... je živa glasba
Jep. In se jo igra izključno v živo. Vendar je veliko novodobnih bluzerjev že v bluz nebesih, pijejo gin s tastarimi, med njimi naj omenim Luhtra Allisona, ki smo ga lahko videli nekaj mesecev pred smrtjo v Festivalni dvorani (kakšen koncert,...) in pa Steviea Ray Vaughana, enega najbolj plodnih modernih bluzerjev poleg Robeta Craya, Buddy Guya, Junior Wellsa (videli smo ga lahko tudi v CD-ju), in ostalih.
... muzika, ki jo poslušajo le še fosili
Ne. Opažam, da je vedno bolj popularen tudi med mladimi, vsaj med tistimi, ki se zavedajo njegove veličine in bogate dediščine, ter velikega vpliva tako na rokenrol, kot na džez in ostale novodobne glasbene smeri. Tudi na Banana bluz od Babilonov, čeprav nima nobene zveze z bluzom samim. Res patetično in boleče. A vid'te - spet bluz. Bluz.
