Boris Novković je eden tistih glasbenikov, ki so imeli eno zares veliko uspešnico - Kuda idu izgubljene djevojke (Tamara), ki jih je ustoličila na prestolu, potem pa jim je v nadaljevanju kariere uspelo z nekaj manjšimi uspešnicami (recimo U dobru i zlu), na vsaki plošči pa se trudi ponoviti tiste največje uspešnice.
In če bi vas sedaj vprašal, iz katerega leta je slavna in za Borisa nedosegljiva Tamara?! Bi vedeli, da je skladba stara že osemnajst let in da mnogi tisti, ki jo dandanes prepevajo na šolskih izletih, takrat še niso bili niti rojeni?! Vsekakor pa gre za eno tistih skladb, ki kljubuje času in je zagotovo ena večnih in jo bodo mladi na šolskih izletih prepevali tudi čez deset ali petnajst let...
Sicer pa, Boris Novković je sin Đorđa Novkovića, ki velja za enega najboljših producentov na tleh bivše Jugoslavije (zadnje čase pa se izpostavlja kot član žirije različnih izborov), v mladosti pa je Boris celo izbiral med nogometom (igral je za starejše pionirje Dinama) in glasbo.
In kaj reči za Borisovo zadnjo ploščo Ostvaren san? Gre za dobro ploščo, na kateri je kakšna pesem vsaj pol toliko nepozabna kot Tamara? Ne, takšne plošče Boris najbrž ne bo več posnel ali ustvaril. Seveda pa se bo še naprej trudil. Trudi se tudi na tej plošči in najbrž si je želel ustvariti ploščo, s katero bi bil širše priljubljen kot Petar Grašo in spoštovan kot Gibonni.
Skladba Ostvaren san bo zagotovo uspešnica (na plošči najdete tudi angleško verzijo z naslovom Fulfilled dream), podobno se zna zgoditi tudi s skladbo Malo nas je al' nas ima, ki je zasnovana na uspešnici Billyja Joela We didn't start the fire.
Prva je klasična Borisova pesem, lahkoten pop rock, kjer boste v refrenu lahko zaznali tudi nekaj zelo podobnega Beatlom, v drugi skladbi pa Boris tudi s pomočjo Dina Dvornika našteva hrvaške športnike, politike in glasbenike, ki nekaj pomenijo in so zares mnogo boljši od vseh ostalih. Malce prenapihnjeno?!
Omeniti velja še tri skladbe. Nije fer ima malce latino uvod in preveč spomni na že omenjenega Dalmatinca Graša, mnogo bolj zanimiva je skladba Da li si to ti, ki ima nekaj tamburic in spomni na pop obarvane skladbe Bajage, vendar gre za eno prijetnejših melodij na plošči, podobno pa bi lahko rekel tudi za skladbo Prežalit ću, kjer je glasbe zelo malo in vokal zares pride do izraza.
Sicer se skladbe gibajo med pretežno akustičnimi pop baladami in nekoliko bolj živahnim pop rockom, ki pa je instrumentalno zelo enoličen in predvidljiv. Najšibkejši del plošče so vsekakor besedila, veliko večino je napisal kar Boris sam in so navadno omejena na dve kitici in refren, potem se pa vse le še ponavlja.
Boris tako tudi na tej plošči ne ponudi ničesar novega, manjka celo prepričljivih skladb, za katere bi lahko zagotovo trdili, da bodo postale uspešnice. Tudi, če skladbo Tamara pustimo ob strani, gre za precej bled izdelek brez vsakega presežka. Priporočljivo predvsem za ženska srca, ki se nahajajo v telesih dvajset do petintridesetletnic, ki so pogosto osamljene.
Boris Novković: Ostvaren san
(leto izdaje 2004, založba in distribucija Dallas)
Ocena: 3
