v rubriki glasba:
.. / / / 18.05.2004

Brina: Mlado leto

Pevka Brina Vogelnik skupaj s svojimi glasbeniki pripada toplo dobrodošlemu valu slovenskih zasedb, ki so v preteklih nekaj letih obudile slovensko ljudsko glasbo in jo ponovno pripeljale tja, kamor sodi: med ljudi. S svojo prvo ploščo Graščakinja, ki je izšla leta 2002, je pri meni zapolnila mesto, ki je svojčas pripadlo Meliti in Venu Dolencu ter njunemu projektu Sedmina. Brino sem sprva sicer dojemal kot prijaznejšo različico zgodnje Sedmine, vendar je hitro prerasla ta krivični okvir in v mojih očeh postala samostojna in izvirna izvajalka slovenske ljudske, po novem pa tudi svetovne glasbene dediščine.

Sedaj se Brina vrača s prenovljeno zasedbo in novo ploščo Mlado leto, ki je izšla pri novi založbi festivala Druga Godba, Drugod. Brino na plošči spremljajo Jelena Ždrale na violini, Luka Ropret na kitari, Drago Ivanuša na harmoniki, Nino de Gleria na kontrabasu in čelu ter Blaž Celarec na tolkalih. Na plošči gostujejo Marijan Dović na violini, Bogo Pečnikar na bariton saksofonu, Boštjan Gombač na klarinetu in kositrni piščali, Erich Fischer na vibrafonu ter Igor Leonardi na kori.

Čeprav se Brina tudi na novi plošči giblje znotraj že znanih glasbenih okvirjev, se Mlado leto konceptualno razlikuje od Graščakinje. Poleg skladb, ki izvirajo iz Slovenije, so na albumu namreč tudi slovenski aranžmaji tujih pesmi, pa tudi instrumentalno je Mlado leto manj minimalističen album kot Graščakinja. Tako nam Brina med drugim ponudi fantastično priredbo švedske protestantske hvalnice Med zvezdami (I Himmelen) in afriško uspavanko Detece (Diyore). Novi album torej ni več reinterpretacija zgolj slovenskih pesmi, ampak se napaja tudi iz bolj oddaljenih izvirov. Glasbeniki pri teh skladbah nastopajo v vlogi povezovalcev kultur, kar je pravzaprav vloga, ki se mi zdi enako pomembna kot tista cehovska, izvajalska. So medij prek katerega poteka dialog med slovenskim (besedilom) in svetovnim (glasbenim izrazom.)

V ploščo nas popelje vsem znana Sijaj, sijaj Sončece, ki odrine počasi in se nato razvije v živahno pesmico s pridihom otožnosti.

Sledi mu naslovni komad plošče Mlado leto, ki je priprošnja Bogu za dobro letino. Pomlad se prebuja, dolga zima se poslavlja in kmetovanje se začenja. V uvodu dominira violina, nato pa nas Brina popelje v udobno, božajoče nadaljevanje, ki se dvigne v energičen napev. Skladba Mlado leto temelji na pesmi Bog daj Bog daj dobro večer ter na starodavnih novoletnih molitvah. Ugodno, ugodno!

Mlademu letu, polnem simbolov prebujanja, simbolov rojstva in simbolov življenja, sledi, predvidevam, da ne po naključju, Mica, pesem o stiski in smrti. Mica je čudovito lepa pesem o neizrekljivi grozi. Je pesem o detomoru. Predstavi nam v teh krajih znan motiv neporočene, nezakonske matere v neznosni stiski, ki se zaradi družbenih (in daleeeeeč nekje na drugem mestu tudi finančnih) pritiskov odloči za umor svojega otroka in se kasneje znajde v ječi. Brina nas v Mici opominja na brutalnost življenja v teh krajih nekdaj (in danes?). Takole za občutek je tu delček besedila, ki ga pod ključem prepeva detomorilka: "...In ta bistra voda, bla je njegova botra, moja desna roka, bla je njegova grenka smrt. " Brrrrr. Nedvomno eden biserov tega albuma!

Po Mici nas Brina poskuša pomiriti z blagoglasno švedsko protestantsko hvalnico Med zvezdami (I Himmelen), ki slavi življensko radost, rajski vrt in (v slovenski priredbi) zvezdnato nebo. Glasbeno se spogleduje s skandinavsko, tudi keltsko zapuščino, skozi katero nas vokalno vodi Brina, na harmoniki pa jo podpre Drago Ivanuša.

Pisec naslednje pesmi je eden prvakov slovenske moderne, Oton Župančič. Vesela pesmica nosi naslov Zeleni Jurij, Brina pa v njej navihano prepeva o Juriju, ki nam vsako leto prinese pomlad. Šego praznovanja pomladi danes poznajo po celotni Sloveniji (pa še kje), gre pa zelo verjetno za starodavni predkrščanski običaj.

Sledita pesmi Jungfrava in Detece (Diyore), ki sta glasnici svetovnih godb. Jungfrava je pesem o devici, ki je čakala na svojega zaročenca dolgih sedem let, ki jih je on prebil v vojski. Ko se zaročenec vrne, ga dekle ne prepozna po ničemer drugem kot po zaročnem prstanu. V Jungfravi je čutiti azijske vibracije (sem morda slišal table?), medtem ko čudovito uspavanko Detece preveva zahodnoafriški melos, v katerega nas potaplja Brinin božajoči glas. Pri Detecu je Afrika instrumentalno močno prisotna, predvsem po zaslugi Igorja Leonardija na kori ter Luke Ropreta, ki je igral na ukulele.

Pesem Božajte me je pesem neveste, ki se poslavlja od družine in rodnih krajev, s seboj pa lahko vzame le Sonce, Luno in zvezde...Na Brininem glasu lahko ob zvokih violine razposajeno poletite preko dolin, rek in travnikov, kasneje pa zopet otožno pristanete med svojimi domačimi. Ob slovesu vam Brina prepeva ob spremljavi, kjer prevladujeta Blaž Celarec in Nino de Gleria.

Pesem Citre je različica Orfejevega motiva, le da pevka ob igranju citer bogov ne prosi za svojega moža, temveč za duše očeta, mame, sestre in brata. Dinamični aranžma poskakuje na zvokih ritem sekcije Blaža Celarca in Nina de Glerie. Sproščujoče!

V Banerini Brina opeva lepoto gore Banerine. Vsaj v začetku pesmi bi lahko potegnil nekatere vzporednice s Katalenino priredbo rezijske Da gora ta Škarbinina, podobno je tako besedilo kot muzika. Kasneje zgodbi kreneta vsaka svojo pot; Brina se ob godalni podlagi poda čez skalne stene na vrh Banerine, kjer celotna zasedba združi moči v srečnejših trenutkih.

Nočka je zadnja skladba na plošči. To je ljubezenska pesem o mladem paru, ki se srečuje v mesečini. Nočka je, kot se za noč spodobi, pomirjujoča, hrepeneča in predstavlja prijetno slovo od Brine in njene zasedbe.

Za konec naj dodam, da nisem od Brinine nove plošče pričakoval ničesar manj, kot sem dobil. Pričakoval sem kvečjemu nekaj drugega, nekakšno zvezno nadaljevanje prve plošče. Tega, da se tu moja pričakovanja niso sešla z resničnostjo, pa Mlademu letu na noben način ne niža vrednosti, celo prijetno presenečen sem. Vse skladbe so prijeten stik z našim in svetovnim ljudskim izročilom, in v naš prostor vnašajo tisti odtenek drugačnosti, ki ga mora vsebovati vsak album, preden si zasluži, da ga označimo za svetovno godbo. In na Mladem letu slišite svetovno godbo.

Brina bo ploščo Mlado leto predstavila na letošnjem festivalu Druga Godba, natančneje 4. junija v ljubljanskih Križankah. Takoj po karte!

Ocena: 5

Matjaž Ličer - avatar

Matjaž Ličer

Stalni dopisnik ŽVPL, ki je od 18.05.1998 na ŽVPL-u skupaj objavil 140 člankov.

 - thumbnail