Lee, poverjenica za stike z novinarji ali kar organizatorka koncertne logistike, je pristopila z nasmeškom na prikupnem obrazu z očitnimi japonskimi potezami. Čeravno je bil nasmeh ta nekolikanj kiselkast, se je že zdelo, da bo vse v redu. Energična zaupnica Norah Jones je s svojo krhko postavo, šopom legitimacij in ključev obešenih za vratom ter pisalno tablico v desnici delovala povsem zbrano in zelo resno.
Tistega oktoberskega dne je bil album Norah Jones z naslovom Come Away With Me po 33. tednih od izida na 34. mestu ameriške lestvice albumov. Ko se bodo naslednji trenutek odprla vrata montažne separejev, na katerih piše Artisti, bom spoznal bodočo dobitnico osmih nagrad Grammy.
Dogajalo se je v beneški dvorani Pala Fenice, ki pravzaprav ni dvorana, pač pa velikanski šotor, ki je pripraven bodisi za manjše pop ali jazz recitale, bodisi za baletne ali gledališke predstave, ki se tam vrstijo skoraj vsak drugi dan. Šotor stoji na istem mestu, torej ob velikanski štiri nadstopni garažni hiši že štiri leta. Le streljaj od njega opazimo enega od potniških postajališč za male lokalne trajekte, ki Benečanom pomagajo prebroditi morsko pot do doma.
Po koncertu Norah Jones in njenega tria, ki je bil ob nekaj skladbah razširjen v kvartet, ki je izvenel izjemno komorno, mirno in senzibilno, sem bil povabljen v zaodrje. Srečanje z Norah Jones se mi pravzaprav še dandanes ne zdi nič kaj velika stvar, saj je damica pri 23-ih krasno sladko malo bitjece, ki bi ga človek kar malo objel in pobožal. Njena lepo okroga statua je tedaj, pol ure po odhodu z odra in ovacijah 1200 uglajenih poslušalcev, že dihala v spranih kavbojkah in skromni črni majici.
Medtem ko je sva že poprijela za nekaj priročnega plastičnega posodja, je z iskrivim navdušenjem spregovorila o vtisih z zadnje poti. Že drugič se je znašla v Italiji, a prvikrat je obiskala le Milano in Rim, tokrat pa se je seveda najprej nasmehnila ob pomisli na fascinantne Benetke. Povedala je, da si ne more kaj, da ne bi kar naprej shoppingirala. "Pa saj ne gre za nove obleke in dirko za zadnjo modo, pač pa bolj za nekakšno razvajanje lastne duše. Nekaj mora vzeti ali kupiti, če si že ravno tam", je svojo sladko razvado dobrikavo razlagala Norah, in dodala: "Podobna sestavljanka, ko bo nekoč moja omara s spominki ali tisoči drobnih modnih dodatkov, ali pa le majic in
Oče Norah Jones je eden najbolj slavnih indisjkih glasbenikov Ravi Shankar (rojen leta 1920). Ta znameniti violinist in sitarist je najbolj znan po mističnem sodelovanju z Beatli, natančneje z Georgeom Harrisonom. Kitarista liiverpollske četverice je naučil tehnično izjemno zpaletenega igranja na slovito indijsko brenkalo sitar, sicer pa je ob bogati solistični karieri sodeloval tudi na nekaj legendarnih posnetkih iz rockovske zgodobine. Eden teh je Harrisonov koncertni spektakle iz leta 1971 Concert For Bangladesh. Njegovo zadnje sodelovanje z zahodnimi glasbeniki pa je bilo leta 1987, ko je snemal s Petrom Gabrielom.
kavbojk in superg in čevljev, bo tudi moja naslednja plošča. Stvari se ne morejo premakniti kar čez noč. Vse dozoreva in zdi se mi, da je edini in najbolj primeren način za ustvarjanje nečesa solidnega prav ta."
"Solidnega (?)", se nisem mogel načuditi. "Pa saj je tvoj album best-seller in prav zdaj te uvrščajo med najresnejše kandidate za najprestižnejše, najžlahtnejše lovorike, kar jih pozna glasbena industrija. Se pravi, tvoje delo je cenjeno, to pa zato, ker je več kot solidno, celo več kot odlično, enostavno perfektno?"
"Vse to kar se dogaja okrog mene je veliko, veliko večja stvar kot sem si lahko kdajkoli predstavljala. Res bi bilo malo čudaško, če bi zdaj govorila o sebi, kot o nekomu, ki je zelo skromen. Ne. Seveda uspehi laskajo vsaki duši, še posebej taki bolj krhki, kot je moja. A gre, resnično za nekaj povsem drugega. Rada nastopam, rada pojem in predvsem rada šepetam v mikrofon in igram na klavir, predvsem piano ali pianissimo. Malo manj pa se, kako bi ti to pojasnila, razdajam, razgaljam v tem pop, rock, reciva temu, v tem znanem ošabnem in teatralnem rock'n'roll smislu. Pa saj si videl. Med recitalom ne vstajam, ne ploskam in tulim in tudi norim ne. Niti ne vpijem in ne zganjam posebnega cirkusa. Moja glasba je bolj mirna in je takšna kot sem jaz sama."
Norah se je skoraj sramežjlivo prestopila, se opravičila, se malce nezaupljivo stegnila do dišeče praline na polno obloženi mi, mi še enkrat ponudila vse naložene dobrote in nadaljevala. "Uspeh te plošče je presegel vsa pričakovanja. Ne le moja. Moja sploh ne. Pač pa je še kako presenetil, skoraj prestrašil tudi vse tiste odgovorne na založbi, ki so zadolženi za njeno prodajo. Si predstavljaš. Kako bi ti rekla, trgovec, ki ima nalogo nekaj vnovčiti, se komaj zaveda, kaj nam je uspelo. Meni, ki sem središče tega klopčiča pa se, povem ti po pravici, niti ne sanja, kam vse to pelje."
Ob predlogu, da bi bilo najbolje, če bi se midva le vsedla za kakšne pol ure in o vsem tem spregovrila, tako za res, se pravi, da bi se šla intervju, je na rahlo odkimala. "Joj, ne prosim te, te stvari so zame tako moreče in utrujajoče, samo teh intervjujev ne, prosim razumi. Če bi bili intervjuji kot sprehodi ali nekaj temu podobno sproščujočega, potem verjeno ja. Ampak, saj veš, da potem pridejo iz vaše, iz strani novinarjev tudi kakšna čudna vprašanja. Ob teh se potem popolnoma zmedem, ko pa ugotovim, da me še snemate, najhuje se počutim, ko me gleda objektiv televizijske kamere, potem je vse moje dobre volje naenkrat konec. To pa, veš sam, potem ni najboljše."
Da bi spremenil tok znanimivega pogovora, sem moral nemudoma obrniti list in se zateči k drugemu poglavju. "Norah, vseeno mi povej kaj o časih, ko si nastopala v newyorških jazzovskih klubih, ko si se družila s tamkajšnjimi jazzisti mlajše generacije, na primer tistimi zbranimi okrog projekta Wax Poetic.
"Takrat je bilo res fino. Po pravici, bilo je zelo skromno, a glasbeno še kako goreče in zame nedvse poučno in zanimivo. Ko snuješ in igraš na, tudi na neuradnih, neformalnih, reciva, popoldanskih seansah, hm, tedaj užiješ največ znanja, spretnosti in zagotovo, in to je najbolj važno, pridobiš največ samozavesti. Brez te izkušnje, pa čeprav je bila, to ti povem še enkrat, zelo pristna, nič kaj posebej pretenziozna, ne, v tem duhu, češ, mi pa zdaj gradimo nov svet., zagotovo ne bi zmogla to kar sem. Ne, nikakor. Tisti čas v New Yorku je bil čisto na easy in zelo cool."
"No, mislim sem seveda tudi na glasbeno živopisnost, na novo ritmiko, na nove vzorce skladanja, še enkrat, prevsem ritmiziranja, saj je tudi ednini album benda Wax Poetic, na katerem sodeluješ, pravi Babilon vplivov. Tako tradicionalnih, kot ali pa predvsem najmodernejših...." Njen mačkast zamah z nežno roko me je prekinil ...
"O, kakopak, seveda, še kako. Verjemi, da si nikoli nisem mislila, kako močno, kako dragoceno, kako zelo bo ravno ta modernistični pristop in spremljanje "Wax procesov" vplival name in na moj lasten, bolj kot ne, povsem klasičen slog. Zdaj se mi res svetlika, kako pomembno je biti širok in razumeti vsa glasbena polja, čim več nji. Joj, ne morem si predstavljati, da bi bila moja glasba lahko tako iskrena, pri čemer ne mislim na jokavo iskrenost, ki jo drugi pripisujejo meni. Ne, kje pa. Prosim, ne razumni napak. Gre za obrat, ki je v meni spremenil, pravzaprav podkrepil, na novo okril odnos do klasičnega, melodijskega ustroja, odnos do songa, odnos do značajske teže in pripovedne moči, ki jo pesem lahko ima, ali je je enostavno nima. In vidiš, zdaj pravijo, da jih moje pesmi imajo, da imajo vse to. A to je prišlo samo. Moj svet so klavir in bolj počasne pesmi, moj svet niso kupi priznanj in velike limuzine in ne vem kaj še vse...", je prijazno ponovila Norah Jones.
Ker jo je že klical počitek, je bil konec pogovora in slovo tu. Naslednjič se vidiva v Sloveniji? "Ja, slišala sem, da imate gore, tako kot tu v bljižni Švici. In tako kot tam pri nas v Texasu, kjer sem odraščala. Kako noro je z letala opazovati zemeljsko površino, te divje reljefe, a ne."
"Veliko sreče, Norah!"
"Tudi tebi."
Pred nekaj tedni se je med agencijskimi novcami iz sveta razvedrila ozirioma show-biznisa znašla tudi Norah Jones. Tedaj kot gostja festivala v Hong Kongu. Prosili so jo, naj komentira fascinantno serijo nominacij za nagrade Grammy. "Manj nagrad, manj pristiskov name, manj intervjujev, no, ja... Bomo videli." Vse čestitke za vse osvojene Grammyje, Norah; ter predvsem veliko miru in veselja pri snovanju novih songov.
