To zanimivo garažno rock'n'roll skupino je Slovenija začela spoznavati šele letos, njihov prvenec pa je sicer izšel že leta 2002, a so skladbe na njem še vedno sveže, glasba dovolj dinamična in besedila še kako aktualna.
Glasbena opredelitev tega zanimivega tria se sicer glasi garažni rock'n'roll, a v svoji glasbi premorejo tudi precej punka in nekaj vzorcev heavy metala. Glasba je precej hreščeča oziroma garažna, vokal na trenutke kar preveč popačen, zato sicer odlična besedila ne pridejo do izraza, kot bi sicer lahko.
Na plošči najdete dvanajst skladb, v slovenščini, hrvaščini, angleščini in celo nemščini. Skladbe so žanru primerno kratke, vendar Dr. Zero v zelo kratkem času pove zelo veliko. Podobno kot so to v svojih začetkih počeli Niet ali kot zdaj počnejo Scuffy Dogs.
Že uvodna skladba Ob Muri nam pove, da imamo opravka s precej ostro in udarno skupino, kjer se vsa modrost ne skriva zgolj v refrenih, ki pa kljub temu ne samo sedejo v uho, temveč se tudi vtisnejo v možgane.
Skladba Svoboda ima odlično besedilo, a nekoliko neizrazito instrumentalno spremljavo, zato pa ima Pes vse lastnosti dobre skladbe - odličen ritem, nekoliko izstopajo bobni, zanimivo besedilo in dobro interpretacijo.
Amerika je izredno kratka, a z refrenom, ki nam razkrije vse "bogastvo" ZDA, podobno kot tudi skladba Texas rocks on, kjer boste v vsebini zlahka prepoznali enega največjih mislecev 21. stoletja. Da, predsednik ZDA je poskrbel za nekaj zanimivih izjav in misli, ki le dokazujejo, da ne prihaja iz najbolj intelektualne ameriške zvezne države.
Balkan ima besedilo v hrvaščini in je tista pesem, ki ima v sebi nekaj heavy metalskega naboja in kitarskih prijemov, Park poje o tem, kako preprosto je lahko življenje, če znamo v njem uživati ali pa smo v to preprostost potisnjeni. Mnogo kitarskih efektov, predvsem wah-wah in izvrsten solo vložek.
Ena najbolj duhovitih pesmi na plošči je Iskra, ki ima sicer preveč popačen vokal, najboljša pesem na plošči pa je zagotovo Turbo idijoti. Ko jo boste slišali in razumeli, vam ne bo šla iz glave, predvsem pa se nanjo spomnite v času prihajajočih volitev. Dolga skladba, dolgo besedilo, vendar kar preveč resnično in sicer žalostno resnično.
Glasba Dr. Zero ni kdovekako inovativna in ne bo ponudila skoraj nič novega, zato pa so njihova besedila tista, ki jim je vredno prisluhniti. Žal nobena skladba ni takšna, da bi že po prvem poslušanju izstopala, za radijske postaje pa ravno tako ne bodo privlačni. Prisluhniti pa jim je treba večkrat in o njih premisliti, ker so resnična.
Kot mnoge njim podobne skupine jih čaka zelo težka pot, če se bodo želeli prebiti med tiste najbolj poslušane in tudi oboževane, a mislim, da skupina s takšnim glasbenim izrazom teh želja niti nima. Želijo igrati, predstavljati svojo glasbo in opozoriti na žalostno podobo naše družbe, katere fasada je sicer krasna, od znotraj pa gnije in trohni.
Dr. Zero: Dr. Zero
(leto izdaje 2002, založba Subkulturni azil)
Ocena: 3,5
