Elvis Costello je v zgodovini sodobne rock glasbe zapisan kot eden najboljših tekstopiscev in hkrati najbolj raznovrstnih glasbenikov, predvsem zaradi pisanja odličnih besedil pa ga mnogi kritiki primerjajo z Bobom Dylanom.
Elvis Costello je svojo prvo ploščo My aim is true izdal sedaj že daljnega leta 1977 in se priključil karavani jeznih punk in new wave mladeničev, ki jih je bil v tistih časih svet poln. Z leti se je glasbeno vse bolj izpopolnjeval, hkrati je tudi širil svoja glasbena obzorja in vsakič presenetil s čim novim.
Skoraj vsako leto svoje kariere je izdal vsaj en album oziroma včasih je v enem letu izdal tudi dva ali tri in zato podatek, da je The Delivery man že njegova osemindvajseta plošča sploh ni presenetljiv. Okoli sebe je zbral tri glasbenike - pianista Stevea Nievea, basista Daveyja Faragherja in bobnarja Petea Thomasa, skupino pa poimenoval The Imposters.
In kot The Imposters ne bi bili dovolj, je k sodelovanju povabil še nekaj zanimivih gostov ? Johna McPheeja, ki s pedal steel kitaro gostuje v skladbah Country darkness in Heart shaped bruise, enkratnih skladbah z močnim country pridihom.
Lucinda Williams je gostovala v skladbi There's a story in your voice, čudoviti in neverjetno raznoliki skladbi, v kateri se prepletajo boogie, country, jazz in rock'n'roll in to na najboljši možni način. Svojevrsten pečat pa je s svojim glasom pustila tudi Emmylou Harris, ki je obogatila skladbe Nothing clings like Ivy, Heart shaped bruise in pa v zaključni skladbi The scarlet tide, v kateri je pela skupaj z Elvisom zgolj ob spremljavi ukuleleja.
Button my lip ima zanimiv funk folk pridih in na trenutke se zdi, kot bi poslušali neverjetno razpoloženega Lennyja Kravitza, ki je pripravljen na najbolj nor jam session, The Delivery man je zelo bluesovsko obarvana, v Needle time se je Elvis na začetku spomnil svojih punk korenin, nato pa prešel v zelo, zelo umazan blues.
Prav vse skladbe so instrumentalno izredno bogate in tudi zaradi tega pravi užitek za poslušanje, drugi užitek pa nudijo tudi besedila, saj se v slehernem skriva prav posebna in zelo zanimiva zgodba. Elvis Costello kljub dopolnjenim petdesetim letom še vedno kaže zobe in ima očitno na zalogi dovolj zanimivih zgodb in seveda tudi glasbene domišljije, k jo bo še nekaj časa lahko delil z nami.
Elvis Costello: The Delivery man
(leto izdaje 2004, založba Lost highway, distribucija Multimedia)
Ocena: 4,5
