Fake Orchestra sem prvič slišal, ko so pred več kot enim letom igrali v Izštekanih in presenetila me je njihova sposobnost mešanja vseh mogočih glasbenih žanrov v izjemno šarmantno celoto. Lani septembra sem jih videl tudi v živo, ko so v Domžalah nadomestili etno veseljake Terra Folk in me osupnili tudi v živo.
Osnovno zasedbo Fake Orchestra sestavlja kar osem glasbenikov, ob tem pa se jim na odru pogosto pridruži kakšen gost (še posebej pogosta sta Drago Ivanuša in Boštjan Gombač) in sliši se prav vsak instrument in vsako noto. Nekoliko posiljeno bi lahko rekli tudi, da gre za osem različnih glasbenih slogov, ki tvorijo enkratno celoto...
Skupino je po svojem prihodu iz ZDA ustanovil legendarni kitarist Igor Leonardi (v osemdesetih se je zapisal v zgodovino glasbe z zasedbama Quatebriga in Begnagrad), ki je okoli sebe zbral violinistko Jeleno Ždrale, pevki Ano Vipotnik in Janjo Majzelj, saksofonista in flavtista Primoža Fleischmana, (kontra)basista Nina de Glerio, tolkalista Blaža Celarca in bobnarja Aleša Rendlo. Zasedba, za katero že povprečen in površen glasbeni poslušalec ve, da je sposobna zgolj mojstrstva!
Leta 2002 so Fake Orchestra izdali ploščo Fake Live, kjer je zabeležen njihov nastop na Jazz Cerkno, pred dnevi pa je izšla tudi nekoliko bolj vokalno obarvana plošča Fake world. Igor Leonardi je na tiskovni konferenci opozoril, da 2. julija v Križankah v okviru 45. Jazz Festivala Ljubljana ne bodo igrali skladb s te plošče, temveč predvsem instrumentalne teme s prve plošče.
Plošča se odpre s skladbo Slaviček, ki je precej etno obarvana, slišimo dva ženska vokala in pa zanimiv saksofonski ter kitarski solo vložek ter ogromno violine. Po polju pa rož'ce cvetejo se začne zares ljudsko, saj uvodno ženske petje spomni na petje starejših ženic med delom na polju ali kmetijah. Nadaljevanje je nekoliko bolj latino jazz s tolkali in kitaro, prehod pripade flavti, sledi zanimiv vokalno tolkalski vložek in vseskozi tudi violina.
Život je ljep je avtorska skladba Igorja Leonardija s prefinjenim jazz uvodom, za spremembo slišimo moški vokal in odlično odigran saksofonski del, ogromno je back vokalov, ki do izraza pridejo v zaključku, s pesniško recitacijo pa nam pred sklepnim delom postreže Andraž Polič.
Sledi predelava znane Que sera sera, ki se začne z nenavadnim tolkalskim uvodom, instrumentalno skladbo tvori kitara in pa tudi trobenta Davida Jarha, v ušesu pa mi je ostala tudi zanimiva kitica, ki se je iz drugih izvedb ne spominjam. Dekle odraste in postane bogata ženska in nato moški njo vpraša, zakaj ga vendar ne oženi?!
Znana je tudi skladba Ružica, za katero pa se do nedavnega mislil, da gre za avtorsko delo Gorana Bregovića, saj so jo nekoliko drugačno izvajali njegovi Bijelo Dugme (Ružica si bila, sada više nisi), tako pa imamo še en dokaz več, da je Bregović res mojster prirejanja. Instrumentalno bi skladbo lahko označili kot etno jazz, čeprav je spremljava zelo minimalistična, sliši se precej kitare in pa klarinet.
Znana je tudi skladba If I tell you now, ki je tukaj razdeljena na dva dela - prvi del If I? je predvsem vokalen z zelo malo kitare, medtem ko je drugi del ?tell you now bolj kavarniški, z zabavnimi back vokali in pa znova tudi trobento. Z glasom blesti Janja Majzelj.
Sledita dve izjemni skladbi! Prva je Šetala se, ki jo zaznamuje izvrsten vokal, ki vseskozi stopnjuje silovitost, poglavje zase pa je tudi glasba z obilo violine in harmoniko Draga Ivanuše, ki resnično napolni ušesa.
Sledi preplet štirih skladb, za katere resnično upam, da jih bo v Križankah moč slišati, saj gre za instrumentalno oziroma glasbeno perfekcijo ? Turška, Sole, Mostarski dučani in I remember BNG, kjer si sledijo štirje različni stili v že omenjeno instrumentalno perfekcijo, ki je nadgrajena z vokalno hudomušnostjo. Nepozabno!
Tudi Fly me to the moon je znana reč, ki je tukaj odigrana z malce reggae naboja, s svojim značilnim vokalom se predstavi tudi Boštjan Gombač, sicer ima v skladbi nosilno vlogo ženski glas, slišimo tudi ogromno spremljevalnih vokalov, še enkrat več pa smo priče instrumentalni mojstrovini.
Nocoj je zelo nežna jazz skladba, bobni so odigrani z metlicami, Igor Leonardi obvladuje kitaro, vokal pa boža ušesa kot svila. Plošča se zaključi s skladbo Stara Baško, ki ima violinski uvod, sledijo tolkala in flavta, pa zanimivo stopnjevanje na harmoniki in izredno zabavno besedilo, kjer se kot spremljevalni pevec znova izkaže Boštjan Gombač. V glasbi je ogromno raznolikosti, spremembe ritma in vodilnih vlog instrumentov so nenehne in vse skupaj deluje kot jam session.
No, ob teh dvanajstih skladbah na plošči najdemo tudi štiri minimalistične video izdelke ? Slaviček, Nocoj in Ružica so delo Braneta Bitenca, If I tell you now pa Aleša Žemlje. Najbrž jih ne bomo nikoli videli na MTV-ju in tudi ne na Videospotnicah, dokazujejo pa, da izvrstne glasbe ni treba prodajati s pregrešno dragimi videoizdelki.
Za sicer odlično ploščo mi je žal, da na njej ni več avtorskih skladb, Fake Orchestra pa seveda lahko brez težav uvrstimo ob slovenske glasbene mojstre Terra Folk in Kataleno, ki se ukvarjajo s sorodno glasbo. Zanimivo je, da Ždralejeva, de Gleria, Ivanuša in Celarec spremljajo tudi vse bolj priljubljeno Brino, za katero pa mislim, da zaenkrat še ni dorasla takšnim glasbenim mojstrom.
Seveda, to je že povsem druga zgodba, ki je na tem mestu ne bomo načenjali. Fake Orchestra so vsekakor ena tistih skupin, ki jim že na plošči uspe nemogoče in tisti, ki ste jih že videli v živo, dobro veste, česa so sposobni še v živo. Imenitno priložnost, da si jih ogledate, imate v petek, 2. julija v ljubljanskih Križankah, ko bodo Fake Orchestra nastopili kot uvod v nastop velemojstra jazza Ornetta Colemana.
Fake Orchestra: Fake world
(leto izdaje 2004, založba in distribucija Založba Goga)
Ocena: 4,5
