Fefe Dobson je mlada glasbenica iz Toronta, ki bi jo težko uvrstili v katerikoli predalček, saj na svojem prvencu predstavlja vse mogoče glasbene žanre v svoji glasbi. Dobesedno vse, saj slišimo od popa, celo dancea, pa vse do divjega rocka in nu-metala.
Razloge za žanrsko raznolikost gre iskati v njenem otroštvu, ki ga je preživljala z mamo, ki je poslušala Michaela Jacksona in Lionela Ritchieja, sestra pa je prisegala na Nirvano in Kurta Cobaina. Slednji naj bi bil eden glavni Fefejinih vzornikov, čeprav...
Ob poslušanju prve skladbe Stupid little love song nemudoma pomislim na Avril Lavigne (predvsem vokalno), glasbeno pa je zelo blizu Kelly Osbourne. Veliko kitar, divji ritem, v premorih pa besneč vokal.
Podobno energične so tudi Bye bye boyfriend, Take me away, zelo dobra je Unforgiven, ki na začetku nosi tudi nekaj vpliva Red Hot Chili Peppers, kot tudi skladba Give it up, kjer kitarski uvod spomni na Under the bridge, refren pa je vokalno zelo nu-metalski.
Vse ostalo je predvsem pop! Everything je precej lirična, Rock it till you drop it spomni na pop prve polovice devetdesetih, sliši se tudi nekaj malega scratchev, Kiss me fool se začne s klavirjem (Fefejin instrument), vokalno tava v danceu, refren je izredno energičen, v ozadju pa nekoliko soulovski back vokali.
We went for a ride deluje precej izumetničeno, Julia je zelo lahkoten rock, kjer vokal sicer spominja na Evanescence, vse skupaj pa je zelo baladno, 8 X 10 je znova klavirska, do zaključka že kar dolgočasna, Don't go (Girls and boys) pa je še en v vrsti hibridov, kjer ima glavno vlogo predvsem elektronika.
Seveda se bodo znova pojavila mnoga mnenja o mojem prepoznavanju rock in drugih glasbenih žanrov, a na plošči Fefe Dobson je resnično moč slišati marsikaj. Tudi mnoge tuje recenzije v njej vidijo predvsem grožnjo Avril Lavigne in drugim jeznim najstnicam, osebno moram priznati, da v teh bolj energičnih skladbah zveni najboljše in zato mi ostaja neznanka, zakaj se je Fefe odločila spogledovati s tolikimi žanri.
Tisti najbolj preprost sklep je seveda ta, da bo počakala, katere skladbe se bodo med občinstvom (ti kupujejo plošče in obiskujejo koncerte) in kritiki (ti z dobro ali slabo kritiko skrbijo za prodajo in tudi nagrade) prijele bolje in na drugi plošči bo najbrž njen zvok bolj ozek in izdelan.
Fefe Dobson: Fefe Dobson
(leto izdaje 2004, založba Island Def Jam, distribucija Multimedia)
Ocena: 3
