Skupino Helmet je leta 1989 v New Yorku ustanovil Page Hamilton, ki je želel študirati jazz glasbo, a se je zaljubil v nekoliko bolj ortodoksen rock zvok in Helmet so v svojih začetkih sloveli kot vzhodnoameriški odgovor na Soundgarden...
Skupina je do razhoda leta 1999 izdala štiri albume, med kritiki in oboževalci je bil najboljše sprejet album Meantime (1992), v nasprotju s pričakovanji pa jo je najslabše odnesel album Betty (1994), po katerem je šlo vse le še navzdol.
Menjave ritem kitaristov in ko je skupina izdala ploščo Aftermath, je bilo vsem jasno, da Page Hamilton s srcem ni več pri stvari. Razpustil je skupino in sodeloval z Nine Inch Nails, System of a Down, Korn in Limp Bizkit, a na Helmet navkljub govoricam ni pozabil.
Okoli sebe je zbral novo zasedbo - Chrisa Traynorja (bas in kitara), Johna Tempesta (bobni) in Franka Bella (bas) in pred dnevi je izšla plošča Size matters. Skupina zveni kot mešanica skupin, s katerimi je Hamilton v zadnjih letih sodeloval, torej slišimo nekaj nu-metala (See you dead, Enemies, Surgery, Last breath), celo nekaj punka (Throwing punches) in pa veliko jeznega, modernega neo-grungea.
In če Hamiltonove veščine, tako vokalne kot kitarske niso bile nikoli sporne, se je od novih članov zagotovo najbolj izkazal bobnar John Tempest, ki je nekdaj bobnal v skupini Roba Zombieja in ki se predstavi v zares izvrstni luči, saj odigra nekaj vhodov, prehodov in prepletov, ki se jih ne bi sramoval noben heavy metalski bobnarski mojster.
Sicer pa Helmet ne ponudijo nobenega pravega presežka, res pa je v njihovi glasbi moč zaznati surovo jezo in energijo, ki jih pri sodobnih skupinah ni moč slišati v tolikšnih količinah. Ali se bo njihova pot nadaljevala, je seveda odvisno od uspeha plošče Size matters ? prepričati bodo morali predvsem starejše poslušalce, saj se bo mlajšim njihova glasba zdela pregroba in premalo moderna. Cena petletne odsotnosti z lestvic in odrov...
Helmet: Size matters
(leto izdaje 2004, založba Interscope, distribucija Multimedia)
Ocena: 3,5
