Frka je ena redkih, da ne rečem edina, slovenska glasbena revija, ko je pred leti ugasnilo življenje Dr. Musika in je nekaj drugih poskusov padlo v vodo. Muska ni prava konkurenca, saj se ukvarja z drugačno glasbo, podobno je tudi Antena zastavljeno precej bolj na široko in tako je Frka, še posebej med srednješolci izredno priljubljeno čtivo.
V Frki si je moč prebrati vrsto intervjujev, takšnih in drugačnih glasbenih novic, na njihovih straneh pa najdete tudi kar nekaj glasbenih lestvic. In tako so se pri Frki odločili, da skupaj s slovensko založbo Nika izdajo dvojni CD, na katerem bodo zabeležene skladbe slovenskih izvajalcev, ki so jih na straneh pogosteje omenjali.
Tako se plošča Huda Frka deli na Mehko in Trdo stran, čeprav bi skladbe težko razdelili tako preprosto. Na ploščah najdete ogromno že uveljavljeni izvajalcev, ki imajo za seboj izdano vsaj eno ploščo in so tudi za to kompilacijsko ploščo prispevali bolj ali manj znane skladbe.
Na Mehki strani boste tako našli Murata & Josea feat. Semo (Če hočem), Guštija in Polono (Vedno zame), Bepop (DJ hočem še remix), Tabu (Poljub v srce), Tinkaro Kovač (MPH), Make up 2 (Da da), Moveknowledgement (Badoo Badoo), Klemna Klemna (Still love her), N'Toka (Več Afrike), Plan B + Ezy G-ja + Bizza Bodega (Čiribum remix) in Kosto (Furam begije).
Seveda je ploščo izdal tudi Schatzi, ki je poleg s skladbo Bum Schatzi, zanimivo in zelo pestro instrumentalno zadevo, podobno je tudi z Laro Baruca, katere verzija Sonce in Luna pa je nekoliko drugačna, počasnejša in brez pravega naboja.
Darwa je elektronski duet z žensko pevko, ki se predstavi s skladbo Three minutes of happiness, ki pa je precej dolgočasna, podobno je tudi z Mayo in njenim modernim r'n'b-jem, ki pa v skladbi Zaljubljena ne postreže niti s trohico zanimivega ali razburljivega.
BDM & Bronxtarz so še eni velenjski hip-hoperji, ki skladajo rime z značilnim dialektom in preveč očitnimi ter predvidljivimi štajerskimi besednimi kombinacijami, kar nam da vedeti že naslov Drek na zidi. Ob vsem hip-hopu, ki sem ga slišal v zadnjem času in nisem ga slišal malo, je tole zagotovo nekaj najslabšega.
Neemai Sonic se predstavijo s skladbo 1eye, gre pa za predvidljiv in precej stereotipen slovenski dance. No, povsem nekaj drugega so vedno nepredvidljivi Srečna mladina, ki so prispevali skladbo Pop muzik pop, ki je mnogo počasnejša od tiste, ki je zabeležena na zadnji plošči in ki se bo najbrž znašla na nekoč v bližnji prihodnosti izdanem 10. zvezku.
No, Trda plošča ima mnogo več že znanih in izdanih zadev - Siddharta (Stipe Sherman 2remix), Shyam (Ocean), d-fact (V.I.P.), Ks!ht (Non), Elvis Jackson (aktualna uspešnica Get up!), Demolition Group (Hvala), Skat (Nesigurnost vs. Sebičnost), Niowt (Hold), Backstage (Sofistikator), Res Nullius (Nekje v Sloveniji), Bitch Boys (Shark attack) in The Stroj (Kung Fu).
Z ravno tako že izdanimi skladbami so prisotni tudi Umek (Engram), ki se začne nekoliko bolj lahkotno in nato vedno bolj stopnjuje, pa Silence (Mr. Hugg refuses to sit) s skoraj povsem instrumentalno skladbo, ki je izredno težavna za poslušanj in ocenjevanje.
Psycho-Path so prispevali skladbo Weapon of opportunity, ki je tedaj še ni bilo moč najti na nosilcu zvoka, svoje mesto pa je našla na njihovi zadnji plošči Desinvoltura, prav v tej skladbi pa se jim je pridružil Dälek. Skladba Melodrom in stvaritev What's between us ni ravno vrhunec razburljivosti, je pa zanimivo slišati moški vokal, ki močno spominja na Nicka Cavea.
Poleg tega pa še ? Off s skladbo Takšen kot si, ki se začne nekoliko bolj elektronsko, pa se nadaljuje na heavy metal podlago, vokal ni najbolj sproščen, glasba pa je povsem potisnjena v ozadje. Izredno zanimivi so Leaf-Fat s skladbo Amnesia, kjer gre za zmes punka in metala, rezultat pa je izredno energična skladba.
Dreamwalk se predstavijo s skladbo Whatever it takes, ki pa se močno od slišanega na prvencu Far away from L.A. in že nekako napoveduje spremembo v njihovi glasbi, ki bo slišana na pravkar izdani plošči Three Days Later.
Lunapark so bili s skladbo Lunatic pogosto slišani na radijskih postajah, gre pa za zanimivo skupino, ki poskuša z ženskim vokalom v nekoliko bolj heavy metal glasbi, osebno pa so me spomnili na naio ssaion.
Izbor skupin in tudi skladb je zanimiv, presenetljivi so recimo Bitch Boys, The Stroj in tudi Res Nullius, prav tako tudi Srečna mladina, šokantno manjkajo B.B.T., Game Over, Unique, kakšna bolj pristna skladba Siddharte, nikjer ni Big Foot Mame, Vlada Kreslina, Dan D, 6 Pack Čukurja, Slona in Sadeža, manjkajo tudi D.D.V.
Seveda, izbor je opravil urednik in ne bralci Frke, glede na izvajalce in njihove matične založbe pa očitno težav ni povzročala niti založba Nika. Plošča zagotovo ni za vsak okus, je pa primerna ravno za srednješolce, ki še nimajo izoblikovanega glasbenega okusa in tako radi rečejo, da poslušajo kar vse.
Najbolj pozitivno pri vsej stvari je seveda to, da je takšna plošča sploh izšla in upam, da ni zadnja. In za tiste, ki jih bo nakup vseeno zamikal še namig ? cena je izredno ugodna, saj dvojni CD dobite za ceno enega.
Različni izvajalci: Huda Frka
(leto izdaje 2004, založba Nika)
