S Tinkaro Kovač smo zadnji intervju opravili v začetku septembra, ko se je v Kamniku še zadnjič predstavila s svojo dotedanjo spremljevalno skupino. Nezadržno se bliža šesti marec, ko se bo Tinkara s svojo zdaj že uigrano spremljevalno skupino predstavila na odru Cankarjevega doma. Torej idealna priložnost, da se z njo pogovorimo o tem in onem...
Bliža se, zdaj že tradicionalni, četrti koncert v Cankarjevem domu in še enkrat več bo to zelo poseben koncert. Nobena skrivnost ni, da bo s teboj nastopil nihče drug kot Ian Anderson, vodja slovitih Jethro Tull. Kako ti je uspelo?
Da izpade čimbolj "cool," bi ti zdaj morala odgovoriti s citatom iz enega od mojih starejših komadov: "Če si res upaš, te nihče ne ustavi"... a potem bi kdo pomislil, da je torej dovolj, če si nesramen ali ravnaš brezglavo, ha ha.
Strinjam se s tvojim izhodiščem, da gre za uspeh - Ian Anderson je leader legendarnega rock banda, ki je kar 35 let zelo zelo uspešen in razpoznaven na sceni, on sam pa letos praznuje 41. obletnico aktivnega muziciranja. In tudi če ne bi bilo tako, lahko iskreno povem, da je on eden izmed poglavitnih razlogov, da sem se tudi jaz odločila za flavto.
Njegovi karieri in glasbi sledim takorekoč od nekdaj, predlani jeseni pa sem se začela aktivno ukvarjati s kontakti in z zamisljo, da bi ga nekoč povabila v Cankarjev dom. Poleti lani, ko so Jethro Tull-i imeli izvrsten koncert v Udinah, v Italiji, pa sem se dogovorila za kratko srečanje po koncertu, podarila sem mu CD O-range. Dolgo se ni nič javil, nato pa kar nenadoma odziv na e-mail in veliko, veliko pohvalnih besed o mojem albumu in o mojih pesmih? in ključne besede "z veseljem bi prišel s tabo igrati 6. marca".
Poudarila bom še to, da sem (enako kot na prejšnjih koncertih s Carlosom Nunezom, z Massimom Bubolo in s Paulom Millnsom) posebej želela, da gre za stik in sodelovanje neposredno med izvajalci, na glasbenih in ne na denarnih temeljih, torej ne za dogodek, ki bi ga "skuhali" managerji ali založbe. Spoštovanja do svoje glasbe in naklonjenosti edine živeče legende na področju flavte in rocka pa res ne moreš kupiti drugače kot s tem, da dejansko delaš nekaj, kar se tudi temu človeku zdi dobro.
In kaj zate pomeni igrati skupaj z Ianom Andersonom, ki je bil, najbrž, eden od tvojih velikih vzornikov, glede na to, da si se odločila združevati rock, flavto, drugačna besedila?!
Zame in za kogarkoli, ki v pop-rocku igra flavto (in dobro veš, da nas ni ravno dosti v nobeni državi), pomeni igrati z njim največje potrdilo, ki ga lahko v tem smislu dosežem celo na svetovni ravni. To je, kot če bi človek ustanovil svojo državico in nekega dne pride na obisk predsednik ZDA? priznanje in takorekoč mednarodna legitimacija. Vse to na stran pa sem že sedaj prepričana da bo ta koncert velik užitek in odličen show? in to je najpomembnejše.
Lahko morda našim bralcem izdaš kakšno skrivnost o skupnem repertoarju z Ianom?
Lahko izdam dve majhni skrivnosti, več pa ne, da ne pokvarim presenečenja. Na odru bomo tako ali tako, verjamem, "skuhali" tudi kaj nepredvidljivega.
Te dni me je Ian presenetil z dvema izjavama: da bi si želel nekaj zaigrati sam z mojim bendom; da nima nič proti igranju in celo petju katerekoli pesmi z albuma O-range, ker so mu vse všeč.
Tudi zato sem poimenovala koncert The Place 2 B? ne le, da je to naslov angleške različice mojega aktualnega singla Kjer ste vi (Kaj tu dogaja?), ampak je tudi moje prepričanje, da bo ta dogodek nekaj, kjer je res vredno biti - ker se bo dogajalo maksimalno.
Glede na to, da se boš v Cankarjevem domu prvič predstavila z novo spremljevalno skupino, lahko pričakujemo tudi spremembo repertoarja, boš morda predstavila tudi kakšne nove skladbe?
Na odru Cankarjevega doma bomo res skupaj prvič, glede na to, da sem ostale tri koncerte na istem odru odigrala s prejšnjo spremljevalno skupino, ampak s sedanjim bendom smo imeli že veliko pomembnih koncertov, v Milanu, na sejmu Sound Expo v Veroni, in v Avditoriju v Portorožu smo izpeljali projekt O-range Jam? lepo je igrati z ljudmi, ob katerih ti misel na bend in na njihovo vlogo v ustvarjanju magije na odru ne pomeni eno skrb več, ampak obratno, pomeni nasmeh na obrazu. Torej, če so v Portorožu prenesli kar 32 dodatnih flavt poleg moje, bodo ja prenesli še eno - tako ugledno - 6. marca v Ljubljani!
Repertoar bo posebej zanimiv - od akustičnega vzdušja do polno rokerskega tresenja zidov Gallusove dvorane? in seveda bomo kot vsako leto zaigrali tudi kaj nenavadnega, dodatnega. Pridite in uživajte!
Obstaja kakšna možnost, da se boš v kratkem ti pridružila Ianu Andersonu in njegovi matični skupin Jethro Tull kot gostja na kakšnem koncertu ? maja prihajajo v Zagreb?!
O, to pa moraš vprašati njih? Predlog pa sploh ni slab, hvala!
In če še malce pogledava onstran meje, le na zahodno stran. Zadnje čase zelo veliko nastopaš v Italiji, sodeluješ z njihovimi glasbeniki, vabijo te na festivale? tudi nova skladba Quello Che je napisana v italijanščini. Uspeh je prišel zelo tiho, brez pompa kot ga poznamo pri mnogih slovenskih skupinah. Se boš nekoliko bolj osredotočila na tujino, je blizu tudi mednarodna izdaja zadnje plošče O-range?!
Že večkrat sem rekla, da izraza "uspeti v tujini" ne maram, ker mi zveni skrajno nezrelo in najstniško zasanjano, raje imam izraz "zarisati svojo glasbo na glasbeni zemljevid". Veliko (tudi) slovenskih glasbenikov ima kakšen koncert nekaj par kilometrov čez mejo in že govorijo o t.i. naskoku na tuja diskografska tržišča... no, jaz na te stvari gledam drugače: sploh ni rečeno, da nek glasbenik uspe v še kakšni drugi državi, poleg svoje matične, saj ni rečeno, da ima tako glasbo, s katero bi se lahko tam poistovetili, jo razumeli, začutili.
Določeni glasbeniki imajo pač tako specifična besedila, glasbeno identiteto, ki so tesno vezani pač le na en sam teritorij, to pa jih zagotovo ne naredi slabših, manj kvalitetnih. Spet drugi glasbeniki pa sploh ne čutijo potrebe, da bi se spogledovali s še kakšnimi drugimi tržišči in tudi v tem ni nič narobe. Mislim, da za veliko bendov nismo in ne bomo nikoli slišali, pa polnijo stadione v Rusiji, Poljski, Španiji ali pa Franciji.
Kar se mene tiče je tako ? pri ustvarjanju albuma O-range sem iz enostavno glasbenega navdiha med pisanjem glasbe in besedil zaslišala, da bi pri eni pesmi naprimer zelo lepo odigral bas kitaro Dan Lavery (glasbo njegove skupine Tonic sem že prej poznala in jo spoštovala), pri zadnji pesmi na albumu, rock uspavanki sem si želela hendrixovsko kitaro in zato poklicala Tola Martona (edini belec v zgodovini, ki je kdajkoli zmagal na svetovnem festivalu, ki ga v Seattlu organizira prav družina Jimija Hendrixa) itd.
Vsa sodelovanja so torej nastala iz moje osebne želje in glasbene rasti. Zaradi vseh mednarodnih sodelovanj in nenazadnje, kot so tuji novinarji zapisali tudi zato, ker uspešnih pop-rock glasbenic, ki igrajo flavto, ni ravno veliko, se je torej začelo zanimanje zame in mojo ploščo, v Italijo so me naprimer povabili na prestižne odre, glasbeni kritiki in poznavalci so v številnih recenzijah album hvalili le v superlativih itd.
Odkrili so, da imam neko specifiko, ki jim utegne biti zanimiva in to celo na podlagi glasbe in albuma kot takega v slovenščini, torej v jeziku, ki ga ne poznajo. In res, album O-range nadaljuje svojo pot tudi izven Slovenije in prav kmalu vas bom presenetila z nekaj lepimi novicami, ki so ravno v teh dnevih v sklepni fazi.
Na 1. Slovenskem Radijskem Festivalu si bila zastopana s skladbo Med zemljo in zrakom. Se ti zdijo te nagrade pravo nadomestilo nekoliko nasilno predalčkanih zlatih petelinov ali gre znova za bolj pristranske nagrade ? glede na to, kako zelo si všeč nekemu radijskemu uredniku oziroma koliko si pripravljen plačati, da te bodo vrteli? Sam sem dobil občutek, da se znova ne ocenjuje kvalitete?!
To da imamo v Sloveniji tovrstno priznanje, je absolutno prav. Po celem svetu obstajajo, zato ni razloga, da ga mi ne bi imeli, tudi in predvsem glede na to, da je na našem tako majhnem tržišču tako zelo veliko izvajalcev in snemalnih studiev, radijskih postaj.
To, da je SRF seštevek priljubljenosti med radijskimi uredniki, upoštevanju glasbenih želja poslušalcev in skratka predvajanosti po radijskih postajah, se mi ne zdi slaba zamisel in po moje v končni fazi dejansko daje realno sliko nekega glasbenega dogajanja v določeni državi.
Koga največkrat predvajajo in kdo je najbolj priljubljen ali pa popularen pa seveda ni vedno povezano s samo kvaliteto glasbe, ampak ravno obratno ? od marketinške mašine, ki stoji za določenim izvajalcem. Jaz nisem dobila občutka, da bi bilo kaj narobe ali prirejeno na SRF-u in upam, da tudi nikoli ne bo. Če pa ima kdo nasprotno informacijo, mi je pač žal ? to bo pomenilo, da so še eno lepo stvar pokvarili.
Pred leti si se dvakrat predstavila tudi na EMI (prvič s skladbo Zakaj, nato še s Sonce rumeno), zdaj pa na tekmovanje najbrž gledaš z neke zelo zrele in tudi oddaljene distance. Se ti zdi to tekmovanje sploh smiselno in kakšen je tvoj komentar zadnjega izbora?
Še na mojo prvo pesem Veter z juga, s katero sem se uvrstila na zadnje mesto, si pozabil... no, pa jo kljub temu še vedno vsi na mojih koncertih glasno prepevajo.
Ko sem bila na začetku glasbene poti, se mi je zdela EMA izvrtsna glasbena "izložba." Dejansko je to eden najbolj spremljanih dogodkov v Sloveniji in predstavlja presežek v domačem televizijskem spektaklu. Udeležila sem se torej, da predstavim svojo pesem, da pospremim izid albuma in vsakokrat se je to izkazalo za dobro, saj je prav EMA bila ena od odskočnih desk mojim številnim koncertom po celi Sloveniji, platinastim in zlatim nakladam mojih preteklih albumov itd.
Sedaj usmerjam svojo ustvarjalnost raje drugam, v žive nastope in koncerte, glasbene dogodke, ki niso povezane s tekmovanjem z drugimi glasbeniki, ampak predvsem ustvarjanjem skupaj z drugimi glasbeniki. So pač moje pesmi sedaj takšne, da ne vidim nobene, ki bi imela kaj iskati na na odru EME, ampak na ciljnem odru, torej Eurosongu. Tako pač je.
Na splošno pa mislim, da se okrog tega, kdo zmaga in kdo ne, kako smo se in se bomo uvrstili na Eurosongu in koliko je pesem reprezentančna za eno državo ali ne (čeprav mislim, da vsak glasbenik predstavlja predvsem sebe in ne svoje države) dviguje preveč nepotrebnega prahu. Eurosong je vendar ena velika "fešta," na kateri je prostora za vse okuse in vse glasbenike, ki imajo kaj za povedati! Si misliš kakšne peticije in parlamentarne razprave bi morali napisati razni Irci ali pa Angleži, ker jih ne zastopajo U2 ali pa Robbie Williams?
Izredno uspešna pa si bila na tekmovanju ISC oziroma na svetovnem tekmovanju avtorskih pesmi s celega sveta, kjer si med več kot enajst tiso?imi prijavljenimi skladbami s predelavo Še tam ne (v angleškem, torej tekmovalnem naslovu kot Reason why) zasedla odlično deseto mesto. Nekateri so mnenja, da gre za drugorazredno tekmovanje, zato me zanima, ?e ti je znano, kakšna je bila konkurenca ? kdo te je premagal in od koga si bila boljša?!
A res? Drugorazredno? Hm, potem so najbrž tudi člani žirije "drugorazredni", da se ukvarjajo s takšnimi drugorazrednimi stvarmi - in ?e so BB King, Pat Metheney, Nile Rodgers - producent Chic-ov in Davida Bowie-ja, Rob Thomas iz skupine Matchbox 20, Arif Mardin - producent Norah Jones in Arethe Franklin, Jimmy Bralower - producent Petra Gabriela in Madonne, ali pa predsednik založbe Universal USA in še drugi "drugorazredni", potem je to najbrž kompliment in se ga veselim. Me prav zanima kdo so ti "strokovnjaki", ki so takega mnenja? gotovo so to "prvorazredni" eksperti iz naše države, ki sploh velja za "prvorazredno" diskorgafsko tržiš?e, ki se mu cel svet klanja, mar ne?
Veš, jaz si nisem navajena izmišljevati stvari ali jih prikrivati, zato na moji spletni strani lahko vsak najde sprotne informacije o tem, kar po?nem in kaj se z mojo glasbo dogaja. Če kdo teh informacij ne razume ali jih po svoje izkrivi, je to pa? basen o lisici in kislem grozdju ? in jaz za take ljudi nimam ?asa? kve?jemu tablete proti kislini v želodcu!
ISC, ker jer pa? tekmovanje na podro?ju avtorstva, ne omejuje in ne podrazumeva to, ali se ga lahko udeležijo znani ali neznani avorji. Lahko si celo dober avtor, pa sam niti ne nastopaš niti ne izdajaš ploš?. Res, da se Elton John najbrž ne bo prijavil, a sem zasledila med skladbami tudi delo Billa Bruforda (bobnal pri Yes, Genesis in King Crimson) npr., ampak to sploh nima zveze, veliko finalistov, ki sem jih slišala, je naprimer boljših in prepri?livejših od 75% tistega, kar izide na slovenski sceni.
Jaz sem se tega udeležila skoraj za hec: prijatelju glasbeniku sem svetovala naj pošlje kakšno svojo skladbo tja ali na John Lennon Songwriting Contest, in ker sem tiste dni ravno dobila kon?an mix angleške razli?ice moje pesmi Še tam ne, sem pa? kupila kuverto in znamko in šla na pošto.
Zmagovalka je pop pevka in avtorica iz Nove Zelandije, ki je menda tam prava diva. Vesela sem zanjo, in vesela sem tudi, da so mojo Reason Why v kon?ni fazi v kategoriji POP/TOP40 uvrstili tako dobro? predvsem pa, da so jo poslušali in o?itno razumeli ljudje, ki se z glasbo ukvarjajo na zelo zelo visoki ravni.
Dan pred uradnim vstopom v Evropsko unijo te ?aka tudi nastop v enkratni družbi pred veli?astno, ve? kot sto tiso? glavo množico, pred kakršno ni igrala niti Siddharta! Kako, da si bila izbrana ravno ti in kakšni ob?utki te prevevajo ob misli, da boš pela svoje pesmi sto, morda celo sto petdeset tiso? ljudem?
Uh, zdi se mi, da pri nas delamo cel mit iz števil?nosti ob?instva? to je pomembno, a spet ni klju?no in gotovo ni merilo ni?esar drugega razen trenutne popularnosti. A veš, da igrajo Jethro Tull ali celo Coldplay pred veliko manjšimi množicami kot Britney Spears? A to morda naredi njihovo glasbo slabšo ali manj pomembno v dolgoro?nem, zgodovinskem in glasbenem (ne pa tržnem) smislu?
Sicer, da ne bo zmote ? izredno vesela sem, da se je moja založba, Dallas Records, ki je takoreko? del mednarodnega giganta EMI/Virgin, znova angažirala zame in me predlagala organizatorjem Eurokoncerta v Budimpešti, ki so nato sporo?ili, da ho?ejo ravno mene. Ne vem, kdo so bili drugi v igri ali ?e je sploh kdo bil, in me to tudi ne skrbi ali bremeni. Lepo bo nastopiti pred tako velikim ob?instvom in lepo bo to podoživljati, saj bo cela zadeva posneta za izdajo DVDja in bo predvajana tudi preko Evrovizije, torej bo izpostavljenost še toliko ve?ja.
Sicer so najlepši koncert pred ob?instvom, ki pozna tvoje pesmi in tvojo glasbo, in kjer lahko igraš in poješ kolikor se ti pa? zazdi, ker je koncert tvoj. Tukaj ne bo prav veliko minut na voljo, glede na število nastopajo?ih. Bo pa gotovo dobra "fešta" in izvrsten na?in, da z mojim bendom in sodelavci tudi glasbeno pozdravim vstop moje dežele v EU.
Če se vrneva nazaj na prihajajo?i koncert v Cankarjevem domu ? drugo leto bo najbrž težko povabiti gosta, ki bo presegel veli?ino Iana Andersona? sta morda v igri dva koncerta, kot pri tvojih moških kolegih ali boš šla naslednje leto v pripravo vsako leto pomembnega koncerta povsem sproš?ena in neobremenjena?
Tako dale? naprej še ne razmišljam konkretno, zaenkrat uživam v tem projektu in trenutku... sicer pa, ker je oder Gallusove dvorane eden redkih v Sloveniji, na katerem so take tehni?ne možnosti, da si lahko privoš?iš tudi nekaj ve? kot samo to, da prideš, odigraš in greš, ga želim vakokrat ?imbolj izkoristiti in zato tudi na svoje koncerte povabim imenitne tuje goste, ker vem, da se bodo na odru dobro po?utili in da je to pravi ambient, kjer lahko vse še posnamemo in zabeležimo na kamero ali trak.
Razmišljati v smeri ali je kdo, ki je še ve?ji in boljši od tega ali onega gosta, je po mojem mnenju nesmiselno in v mojem glasbenem pojmovanju taka rangiranja ne obstajajo. Ian je edini in bo vedno edini. In tudi vsak koncert posebej je lahko edini, neponovljiv in je le eno okno vpogled v moje trenutno doživljanje in ustvarjanje.
Zato zaenkrat pridite na ta koncert, 6. marca, v Cankarjev dom!
Za konec naj ti zaželim le še odličen koncert in obilo uspehov na glasbenem zemljevidu!
