Janet Jackson nikakor ni neznano ime v svetu glasbe, saj ni le sestra Michaela in LaToye Jackson, temveč že poldrugo desetletje bolj ali manj uspešna samostojna glasbenica, ki je ob svoji glasbi navadno prah dvigovala tudi s (pre)drznostjo.
In tako je bilo tudi tokrat, saj je njena dojka, ki je v finalu Superbowla ušla s pomočjo Justina Timberlakea, že legendarna. A če vprašate mene - ne dojka in ne plošča Damita Jo nista vredni tolikšne pozornosti in publicitete. Nekdaj zapeljivo oprsje že premaguje gravitacija, nezadržno pa proti tlem drvi tudi glasba, ki jo ustvarja Janet.
Na plošči najdemo zelo malo različnih stilov, saj se je Janet poleg telesa odločila prodajati plesen, danes moderen pop, kot to počne tudi Jennifer Lopez, najdemo kar nekaj jokastih r'n'b pesmi, ki bi jim lahko rekli tudi balade. Med vse to pa se mešajo še krajši govorni izlivi, kjer Janet pripoveduje predvsem o ljubezni.
Po eni strani plošča močno spominja na zadnji izdelek Georgea Michaela Patience, ki se je izgubil v preveč modernih ritmih in ustvaril zelo neizrazito ploščo. Veliko podobnosti pa najdemo tudi pri zadnji plošči Alicie Keys, ki bo morda čez deset let pristala tam, kjer se Janet nahaja danes.
Glasba je obupna, besedila še bolj in čeprav se Janet trudi prodajati ljubezen ? čisto, iskreno in neomadeževano, počne ravno nasprotno. V prvi vrsti prodaja seks ? umazan, pohoten, prikrit in če je le mogoče, pogost.
Instrumentalno si je vse zelo podobno, celo preveč, hkrati ne ponudi čisto nič novega, obenem pa se je dokončno pokazalo, da ima Janet Jackson zelo, zelo slab glas. Z izjemo skladbe Thinkin' bout my ex ni njen vokal pravzaprav nikoli posebej prepričljiv, vedno se povsem izgubi v glasni instrumentalni spremljavi, ki je povrh vsega napolnjena s spremljevalnimi vokali.
In če si pogledamo še skladbo Just a little while, ki je trenutno precej velika uspešnica, ugotovimo, da je uvod nekoliko spremenjen, a še vseeno ukraden riff Red Hot Chili Peppers, sama skladba pa spominja na zmagovalce različnih Popstars, Pop Idol in kdovekaterih še izborov. Skratka, kar ni vzeto od drugje, je obupno plehko.
Kakorkoli pogledamo, gre zagotovo za eno najslabših plošč letošnjega leta (pa so za nami komaj štirje meseci), bržkone tudi eno najslabših plošč v zgodovini Janet Jackson in ne bomo naštevali dalje. Čeprav sem se trudil poslušati in slišati neko vrednost, sem glasbo preslišal.
Janet Jackson: Damita Jo
(leto izdaje 2004, založba Virgin, distribucija Dallas)
Ocena:
