Joe Cocker je svojo pevsko kariero začel v šestdesetih kot Vance Arnold, vendar je uspeh doživel, ko je začel nastopati s (skoraj) svojim pravim imenom Joe Cocker, spremljala pa ga je odlična zasedba The Grease Band. Odlični plošči With a little help from my friends in Joe Cocker! ter nepozabni nastop na Woodstocku konec šestdesetih, sledila je še zanimiva plošča in turneja Mad Dog & Englishman, nato pa so se začele težave...
Joe Cocker je imel ogromno težav z alkoholom, ki jih ni znal krotiti niti na odru in preostanek njegove kariere je omejen na posamezne uspešnice - You are so beautiful, Up where we belong, You can leave your hat on in mnoge druge, vendar pa njegov glas in bil več tisti pravi in z vsako koncertno turnejo je na odru deloval bolj utrujeno.
In kot že tolikokrat v zadnjih dvajsetih letih se skuša Joe znova vrniti ? tokrat s ploščo priredb Heart & Soul. Seveda, Joe ni nikoli slovel kot kantavtor, temveč predvsem kot izjemen interpret pesmi, ki so jih pisali posebej zanj ali pač tujih skladb. Zato plošča Heart & Soul ni nekaj posebnega, res pa je, da gre v kar nekaj primerih za velike uspešnice ravno tako uveljavljenih izvajalcev.
V spominu bodo zagotovo ostale One (izvirno seveda od U2), ki je odigrana tudi z godali, pa I who have nothing, kjer slišimo predvsem ogromno akustične kitare, nekaj malega godal in obilo čudovitih instrumentalnih prehodov, odlično interpretirana je tudi I put a spell on you, kjer se je s solo kitaro izkazal Eric Clapton, na koncu plošče pa slišimo še močno prirejeno Jealous guy in pa Everybody hurts, ki je nekolika počasnejša od izvirne (vsem dobro znani R.E.M.), a z obilo zanimivih prehodov in odlično interpretacijo.
Vse ostale skladbe so odigrane z nepričakovano rutino in v slogu, ki ga je Joe Cocker predstavljal tudi na zadnjih studijskih izdelkih (No ordinary world, Respect yourself), vsekakor pa bo plošča ponudila kar nekaj uspešnic, mislim pa, da je prišel čas, ko se bo moral tudi Joe posloviti, saj očitno ni več pri močeh ustvariti v celoti drugačnega in zanimivega albuma.
In to kljub temu, da je imel ob sebi že omenjenega Erica Claptona, Jeffa Becka, Stevea Lukathurja (Toto), CJ Vanstona (ki je med drugimi sodeloval s Hanson, Hole, Tino Turner, Celine Dion) in še mnoge druge prekaljene studijske mačke, ki pa seveda niso mogli rešiti nečesa, kar je bilo že v osnovi najbrž zastavljeno preveč velikopotezno in premalo izvirno. Čas bo pokazal, ali je Heart & Soul tudi labodji spev v sicer bogati karieri Joeja Cockerja, ki je svoj vrhunec dosegla že v samem začetku.
Joe Cocker: Heart & Soul
(leto izdaje 2004, založba EMI, distribucija Dallas)
Ocena: 3,5
