Skupina Katalena je v slovenski glasbi prav zanimiv fenomen, saj gre za skupino mladih glasbenikov, ki so se odločili ukvarjati z glasbo zapuščino oziroma dediščino Slovenije in slovenskih pokrajin, ki so si raznolike, kot je posledično raznolika tudi glasba.
Njihov prvenec (Z)godbe je izšel konec leta 2002 in nam dal vedeti, da je v Sloveniji še ogromno glasbe, ki jo slišimo zelo redko. Drzno so se lotili predelav narodnih in ljudskih pesmi, ki pa so kljub samosvojemu zvoku različnih glasbenih zvrsti še vedno obdržale ljudsko patino.
In v zelo kratkem času so Boštjan Narat, Tibor Mihelič, Robert Rebolj, Boštjan Gombač, Vesna Zornik in Polona Janežič pripravili drugo ploščo, ki so jo naslovili Babje leto. Slednje predstavlja dodatni čas, ko se poletje že zavleče v jesen in nas opozarja na večno drugačnost - takšna pa je tudi glasba oziroma godba Katalene.
Plošča se začne z prekmursko Oj,pojd dežek ti, ki je sicer zelo počasna, a odlično odpeta, praktično brez instrumentalne spremljave. Po radiu se že vrsti belokrajnska Široko more i Dunaj, ki je ena najboljših na plošči. Zelo raznolik instrumentalen uvod, izvrstna interpretacija pristnega narečja in seveda klasični odlični spoji vokala in instrumentalne spremljave, tudi pri izredno težavnih prelomih.
Iz Prekmurja prihaja hudomušna Bija je fantičec mlad, ki je zelo živahna in pestra, zaključi pa jo moški vokalni del, ki so ga sestavljali člani skupine, okrepljeni z nekaj gosti. Koncertna klasika! Iz področja belih brez prihaja tudi Aj, zelena je vsa gora, ki je precej drugačna od ostalih, predvsem instrumentalno, pa tudi vokalno. Vokalno je izredno bogata, glasba nekoliko umaknjena v ozadje, priče pa smo silovitim prepletom instrumentov ? orgel, bobnov in kitare.
S Koroške prihaja Bom pa ruteč orau, ki instrumentalno nekoliko spomni na Sfiltrom, s trenutka v trenutek pa je skladba hitrejša in instrumentalno mogočnejša. Izkaže se predvsem Boštjan Gombač s klarinetom, skladba pa vas preprosto ne sme pustiti hladnih!
Ne orji, ne sejaj / Gizdava znova prihajata iz Prekmurja in je znova ena tistih, ki so narejene bolj minimalistično, le vokalno ob spremljavi mandoline,a ima nek poseben, bolj intimen šarm. Iz Gorenjske prihaja Tam na laški gori, ki smo jo slišali tudi v izvedbi z Alešom Hadalinom, ki pa na plošči ni prisoten in v sicer zelo pestri ? tako vokalno kot instrumentalno ? skladbi glede na zgodbo o vojaku manjka moški vokal. Škoda, ker se ni izkazal kateri od izvrstnih pevcev v skupini.
Koroška je tudi Prvi rej in znova gre za skladbo, ki vam ne bo dala miru, saj že presega mejo odličnosti. Uvod na mandolino, potem pa zlagoma vstopanje ostalih instrumentov v zvočni prostor, ki postaja vedno bogatejši. Zanimivo je tudi ploskanje v ozadju in pa ritmičen prelom v del skladbe, ki močno spomni na Smrt, zaprta v sod s prvenca.
Da je zaključek plošče zares bombastičen, dokaže tudi Pobelelo pole z ovcama, kjer se ušesa znova topijo od radosti v raznolikosti in izvrstni vokalni interpretaciji, za piko na i pa po jazzy instrumentalnem in vokalnem prehodu slišimo še kanček polke. In nato zelo, zelo, zelo počasen zaključek. Zlahka boste ostali brez besed in s široko razprtimi usti!
Dež je najdaljša skladba na plošči in presega deste minut, za skladbo pa bi lahko rekli, da je ambientalna in zares spominja na trenutke tik pred dežjem, kasneje pa kot začetek deževanja postane vedno pestrejša in instrumentalno bogatejša. V nekaterih delih kitara močno spominja na Vlatka Stefanovskega, ki je ravno tako velik mojster ustvarjanja mogočnosti naravnih pojavov.
Za zaključek pa še izredno kratka, zgolj ob klaviaturah odpeta Rožmarin, ki sladko zaključi to izredno glasbeno popotovanje po slovenskih pokrajinah, tako zemljepisnih kot glasbenih.
Člani skupine Katalena so še enkrat več dokazali, da so nesporni mojstri v igranju in prirejanju ljudskih pesmi in če je po plošči (Z)godbe kazalo, da gre le za enkraten projekt, sedaj postajajo čista prava skupina, ki se vedno bolj polni s čisto in neokrnjeno dušo, kar dokazujejo tudi na koncertih. Veseli me, da je slovenska zakladnica še polna zanimive glasbe in da bodo Katalena nadaljevali s svojim delom, saj je njihova glasba čisti in popolni užitek.
Katalena: Babje leto
(leto izdaje 2004, založba Dallas)
Ocena: 5
