Za skupino Kiks bi bilo najlažje napisati, da je nastala na zapuščini legendarnih garažnih rock'n'rollerjev Dicky B. Hardy, saj sta najmočnejša člena in člana Kiks karizmatični pevec Niko Novak in kitarist Dule Teslić, ki sta delo združevala že v DBH.
Poleg Nikota in Duleta sta v Kiks vključena še basist Ivan Klun (igral je pri trzinskih D.I.S.C.O. Kings) in bobnar Gašper Drašler (nekdaj Erotični). Ploščo, ki pravega naslova nima, so posneli lani decembra, izdali pa pred štirinajstimi dnevi. Plošče ne bo moč kupiti v redni prodaji, zato pa jo lahko za zelo ugodno eno kupite na njihovih koncertih, ki jih v bližnji prihodnosti zagotovo ne bo manjkalo.
In kaj ponujajo Kiks? Zagotovo jih z Dicky B. Hardy druži tudi glasbeni izraz, ki pa je nekoliko drugačen. Najbolj opazna sprememba so zagotovo besedila, ki so napisana v slovenščini in tudi glasba je precej drugačna. Več je instrumentalnih uvodov v pesmi in tudi solo vložkov je mnogo več, ob tem imajo precej besede tudi ostali instrumenti poleg kitare.
Že uvodna skladba Trhla tla se začne z ostrim uvodom, besedilo pa je polno prispodob. Odlični bobni in pa malce upočasnjeno petje, ki je izredno zanimivo predvsem na koncertih, sta le še dva plusa k bogati zvočni sliki.
Med poslušanjem Pregrizni svojo srečo sem začel premišljevati o glasbi, ki so jo ustvarjali glavni akterji slovenskega filma Outsider, saj je skladba precej klasično punk naravnana, z nekaj zanimivimi instrumentalnimi prehodi in odličnim kitarskim uvodom.
Ena najboljših skladb na plošči je zagotovo 14.7, ki je odigrana v prepoznavnem garažnem rock'n'roll stilu - hitro, dokaj hrupno in predvsem hipnotično. Odlično poigravanje v solo delu med kitaro in basom ter odličen refren "Ona nora, jaz pa njen... ona moja, jaz kreten?".
Nov začetek se mi oddaljuje ima za razliko od ostalih uvod odigran na bas kitaro in v samem začetku je skladba precej viharna, nato pa jo nekoliko upočasni precej zategnjena kitara, ki je še dodatno začinjena z wah-wah efektom.
Žitka masa ima nekoliko starinski uvod, je nekoliko daljša z zanimivim besedilom, srečamo se s podobnim kitarskim solo vložkom kot pri prejšnji skladbi, dodatno pa jo popestrijo zanimivi bobnarski prehodi.
Juriš lahke konjenice je nekoliko bolj enolična, zato pa je Primi prvo roko naravnost fantastična. Instrumentalno zagotovo najboljša skladba na plošči, polna instrumentalnih prehodov in prepletov, blestita pa predvsem Dule za kitaro in Gašper za bobni.
Našla si si pravega je spet nekoliko bolj garažno naravnana, z odličnim kitarskim solo vložkom, Kajn, tvoj brat pa začara predvsem z besedilom. Vsak od nas ima zanimiv, instrumentalno zelo poln uvod, za razliko od vseh ostalih skladb pa tukaj dobimo občutek, da poslušamo garažen blues oziroma glasbo, kakršno je v začetkih igral The Jon Spencer Blues Explosion.
Plošča je izredno zanimiva za poslušanje, čeprav lahko kaj hitro dobimo občutek, da ni bila ustvarjena s posebnimi ambicijami po uspehu, temveč predvsem iz ljubezni do glasbe. In tudi to je v redu! Le da glasbenih skupin, kot so Kiks v Sloveniji manjka, hudo manjka!
Na uradni promociji v četrtek, 18.3. v KUD-u Franceta Prešerna se je skupina predstavila kot čvrsta celota, iz katere pa vseeno izstopata Niko s svojo neverjetno karizmo in odličnim odrskim nastopom ter kitarist Dule, ki je pokazal zavidljivo raznolikost v igranju pogosto enoličnega rock'n'rolla. Obisk na Orto festu, 13.4., toplo priporočam!
Kiks: Kiks
(leto izdaje 2004, založba ŠKUC)
Ocena: 4
