Poučen in nadvse zanimiv komentar Glasbenega uredništva Mariborskega radia Študent, ki bo letos (kljub ukinitvi frekvence s strani Mariborske Univerze) že osmič podelilo nagrade za rockovske dosežke - Maršev gojzar. Obvezno branje za vsakogar, ki da kaj nase in na prihodnost slovenskega rocka ...
Več kot polovica plošč (22 oz. 53%) je izšla pri "neodvisnih" oz. majhnih založbah. Med temi je bilo 9 plošč izdanih v samozaložbah (22%). Med temi sta tudi plošči skupin Anonimus in O.S.T.; Anonimus so nominirani v kategoriji rokovski izvajalec/skupina leta, O.S.T. pa v kategoriji novinec leta. Ostali delež plošč, ki so izšle pri majhnih založbah, pripada še občasnim, priložnostnim založnikom (7 plošč) ter alternativnim, podkulturnim založbam (6 plošč).
Slaba polovica (47%) lanskoletne rokovske produkcije je bila izdana pri večjih, 'komercialnejših' založbah (19 plošč). Stanje je takole: Nika (5 plošč), Dallas (4), Corona (3), Kif Kif, Multimedia, ZKP RTVS (vsi po 2 naslova) ter Menart (1 plošča). Založbi, ki sta najbolj rokovsko usmerjeni, sta torej Nika in Dallas, katerih skupni delež znaša 9 naslovov oz. 22%, vendar njuni izvajalci v naših nominacijah niso tako uspešno zastopani kot npr. izvajalci založbe Multimedia.
Ta je v lanskem letu izdala dve domači rokovski izdaji - Shyam in Siddharta -, ki sta tudi nominirani! Kljub izjemnemu tržnemu, medijskemu in glasbenemu uspehu skupine Siddharta, ki je prodala okrog 20.000 izvodov plošče Nord, pa sta založbi Nika in Dallas zaenkrat še najvplivnejši založbi. Seveda ne v komercialnem smislu, temveč v smislu prepoznavnega rokovskega imidža ter stalne prisotnosti v zavesti slovenskih rokovskih skupin.
Njuni izvajalci so trdno zasidrani v t.i. kakovostni sredinski rock, prodaje so solidne (okrog 2000-4000 izvodov), njihovi videospoti vizualno zanimivi in redno prisotni, skupine pa ogromno igrajo na vseh mogočih prireditvah, krajih in priložnostih. Zmelkoow, Zaklonišče prepeva, Orlek, Lovšin in novinci Holder (vsi Nika); Tinkara Kovač, Demolition Group, novinci Los Ventilos in Leelojamais (vsi Dallas) so imena, ki tvorijo prepoznavno in dovolj uspešno jedro slovenskega rocka.
Big Foot Mama, najkomercialnejša rokovska skupina minulih let, izdaja za založbo Kif Kif, Zablujena generacija pa je letos prestopila od Vinilmanije, majhne, neodvisne založbe, k založbi Menart.
Navedena razmerja govorijo zgolj o znanem dejstvu, da je slovenska rokovska produkcija v založniškem smislu še vedno precej razdrobljena, v razmerjih med neodvisnimi in komercialnimi izdajami pa dokaj standardna in predvidljiva. Kakovostne skupine/izvajalci se še vedno prebijajo po svoje, medtem ko večje založbe v glavnem "pokupijo" že oblikovane skupine s statusom in medijsko prepoznavnostjo.
V tem smislu se stanje torej normalizira, saj na podoben način delujejo tudi večji, razvitejši zahodnoevropski (zlasti angleški) trgi in seveda ameriški trg. Monopolizma ... če smo lahko o njem sploh kdaj govorili! ... nekdanjih državnih založb (Helidon, ZKP RVS) že zdavnaj ni več, založbe oblikujejo svoje tržne deleže same ... s programsko politiko, komercialnimi potezami, medijsko strategijo.
Novost zadnjih dveh let je seveda fenomen Siddharte, skupine, ki jo je že v njenem začetku prevzela Multimedia. Založba je z agresivno, skrbno načrtovano in celovito medijsko akcijo dokazala, da se lahko dobra rokovska glasba zelo uspešno prodaja tudi pri nas!
Domača rokovska produkcija zadnih dveh let dokazuje še nekaj: v medijskem, tržnem, slogovnem, vsebinskem in vizualnem pogledu je povsem povozila slovenski pop, domačijsko narodnozabavno glasbo in ostalo popularnoglasbeno produkcijo čedalje bolj kičaste usmeritve (izjema je seveda tehno produkcija manj komercialne vrste in rapovski posamezniki!).
Posledica tega pojava je opazno zmanjšana potreba slovenskega občinstva po "jugorokovski" glasbi. Slovenci še naprej potrebujejo predvsem hrvaško pop produkcijo (komercialni tehno in dalmatinski latino melos, ki se bohotita po vseh diskotekah ob vikendih), ki je domači prostor enostavno ne zna ali ne zmore ponuditi.
Glasbeno uredništvo Marša