Malokdaj se zgodi, da bi imeli opravka s tako nenavadno glasbo, kot jo najdemo na plošči LadoElectro, kjer sta se združili folkrolna in elektronska glasba. Prvi pol predstavlja Ansambel narodnih plesov in pesmi Hrvaške Lado, drugega pa avtorski dvojec HR Electro.
Ansambel narodnih plesov in glasbe Hrvaške Lado obstaja že od leta 1949, ko je bil ustanovljen v Zagrebu kot narodni profesionalni folklorni ansambel. Vse od tedaj so igrali in predstavljali hrvaško folklorno zapuščino, posneli 16 plošč in osvojili vrsto priznanj za svoje pomembno delo pri ohranjanju hrvaške dediščine.
Dvojec HR Electro od leta 2002 sestavljata Hrvoje Crnić Boxer, ki je producent velike večine hrvaških in mednarodnih gledaliških soundtrackov in pa Boris Harfman Hari, ki je skladatelj elektronske glasbe, hkrati pa velik oboževalec in tudi izvajalec hrvaške narodne glasbe.
In v tej nenavadni glasbeni združbi se srečamo s povsem novo interpretacijo narodne glasbe, i je že sama po sebi zelo raznolika in drugačna, saj se srečamo s prepevi cerkvenih in vokalnih pesmi in predvsem z značilnostmi hrvaške glasbene tradicije po regijah - nižinske, osrednje, gorske in primorske.
Vse skladbe so ustvarjene na zelo podoben način, saj je v ospredju vedno elektronska predelava instrumentalne spremljave, nekje daleč v ozadju pa navadno slišimo petje, predvsem iz ženskih grl. Iz te podobne si gmote pesmi najbolj izstopa skladba 1pura2pandura, kjer slišimo ogromno petja, tako moškega kot ženskega in zelo zabavno, tipično ljudsko hudomušno besedilo.
Splet moderno elektronskega in ljudsko vokalnega je sicer izpeljan zelo čisto, čeprav ne diha najbolje in se mnogokrat čutijo razlike v dojemanju glasbe. In če je sama konstrukcija skladb zelo podobna, tega ne moremo trditi za same instrumentalne spremljave, ki so zelo raznolike in prilagojene posameznim pesmim.
Najboljši dve skladbi slišimo na koncu ? zelo kratka in predvsem ambientalno usmerjena Sava ter zelo pestra in predvsem ljudska Dej mi, ki je instrumentalno zelo pestra, začinjena s cimbalami in pa zanimivim ženskim petjem, ki pogosto deluje kot odmev.
Glasba je sama po sebi zelo težavna za poslušanje in spominja na naše BAST, ki sicer ne ustvarjajo ljudske glasbe na elektronski način, premorejo pa v svoji glasbi veliko ljudskih značilnosti (piščali, ritem).
Glasba LadoElectro je zelo zanimivo opisana v spremnem besedilu, kjer njihov zvok primerjajo z okusom vode na izviru, ki ni vedno isti, temveč se s časom spreminja. Ravno tako kot ljudska glasba, saj ga vsaka generacija sliši drugače.
Tako bo plošča nekomu predstavljala spajanje vode starega izvira z novim, drugemu pa tok nove vode skozi star, tradicionalne izvir. V vsakem primeru pa gre za novo in drugačno. Seveda je vredno pomisliti, kako bi pri nas zvenelo, če bi Katalena ali pa Katice združili moči s kakšnimi Random Logic, Coptic Rain ali pa morda kakšnim slavnim DJ-jem, kova Umek ali Kanzyani? Nekateri bi si ušesa zatiskali, drugi pa bi jih na široko odprli in prisluhnili še enkrat več drugačnemu...
LadoElectro: LadoElectro
(leto izdaje 2003, založba Aquarius, distribucija Multimedia)
Ocena: 4
