Reška skupina Laufer je v desetletju svojega delovanja izdala zgolj tri albume, vendar so z njimi pustili zelo globok pečat v jugoslovanskem oziroma hrvaškem glasbenem prostoru. In za vse tiste, ki skupine ne poznate preveč dobro, je zbirka najboljših skladb Epitaf kot nalašč.
Prvenec The best off... so Laufer izdali leta 1994 in na zbirki Epitaf bomo s prvenca našli skladbe Svijet za nas, Između neba i mora, legendarno oziroma že kar ponarodelo Moja voda, funky navdahnjeno Lopov Jack, z izvrstnim besedilom zaznamovano Ljubav kao heroin in zelo akustično Dio tebe.
Na ploščo The best off? sodita tudi skladbi Jedini što zna in Funkomatic, ki pa sta na plošči Epitaf zabeleženi v živi izvedbi in dokazujeta, da so bili Laufer tudi v živo polni energije in glasbeno nepopustljivi, vse skupaj pa je seveda obogatil še izjemni Urbanov glas.
Istega leta so Laufer izdali še svojo drugo ploščo Pustinje, kjer so nadaljevali glasbeno raznoliko pot s prvenca - to vam bodo vsekakor dokazale skladbe Viđđđeno, zelo intimna in akustična Govorim u snu, kitarska Vampir in mestoma bluesovska Mjesečev rog, Umorni kompas je ravno tako počasnejša, zato pa je Hej tata neverjetno energična in utegne marsikoga spomniti na Pearl Jam.
Leta 1995 so Laufer izdali svojo tretjo in žal tudi zadnjo ploščo EP, s katere boste slišali udarno Strašila, z nekaj orglami obogateno Možda in znova akustično Bio sam kiša. Odlično ploščo zaokroži in zaključi skladba Pustinje, ki je bila posneta že leta 1994, vendar še nikoli izdana, odpeta pa je zgolj ob spremljavi akustične kitare.
Jedro skupine Laufer so tvorili Damir Urban (vokal), Vlado Simčič - Vava (kitara), Ljubo Silič (bas kitara) in Alen Tibljaš (bobni), po razpadu skupine pa je na uspešno solistično pot krenil Damir Urban, čeprav se je sprva posvečal nekoliko drugačni, bolj elektronsko obarvani glasbi, a se je z zadnjo ploščo Retro vrnil h koreninam, a to je že druga zgodba.
Laufer so imeli več odlik - v prvi vrsti izredno raznoliko instrumentalno zgradbo pesmi, v katerih so se prepletali akustika, heavy metal, rock, grunge, punk, funk in blues, vse skupaj pa je bilo zelo nalezljivo in zaradi tega pop. Potem so tu besedila Damirja Urbana, ki imajo širino, globino in še kakšno dimenzijo in ki so še danes na mestu in imajo smisel. In če smo pri Urbanu, ne smemo mimo njegovega izrednega vokala in odlične interpretacije, v kombinaciji z ostalimi tremi člani pa je vse skupaj tudi v živo zagotavljalo vrhunsko glasbeno predstavo.
In če za glasbo bivšega skupnega jugoslovanskega prostora še danes pravimo, da je vedno nekaj let za svetovnimi trendi, so bili Laufer v prvi polovici devetdesetih zagotovo v koraku s svetovnim časom, njihova glasba pa je vse do današnjega dne prestala test časa.
Laufer: Epitaf
(leto izdaje 2004, založba Croatia Records, distribucija Nika)
Ocena: 5
