Leonard Cohen je v svetu glasbe zagotovo ena najpomembnejših oseb, ki ga lahko zaradi odličnih besedil postavimo ob bok Bobu Dylanu, Neilu Youngu in starejšim izvajalcem folk glasbe, čeprav je sam Cohen skozi kariero spretno krmaril med žanri in se izogibal kakršnegakoli predalčkanja.
Svojo prvo ploščo The songs of Leonard Cohen je izdal leta 1968, ko je bil že sredi tridesetih let, kar je bilo za tiste čase uporništva in revolucionarnosti precej nenavadno, a Cohen po drugi strani ni bil nikoli izstopajoč upornik, bolj pripovedovalec zgodb in tako je pred izdajo prvenca izdal že dve knjigi.
Plošče je zavzeto izdajal do konca sedemdesetih let, v osemdesetih in v zadnjih petnajstih letih pa se je znova bolj posvečal pisanju in nekoliko manj izdajanju plošč. Cohen je pač eden tistih umetnikov, ki si za svoje delo rad vzame čas in končni izdelki so temu primerno kvalitetni.
No, po treh letih od zadnje studijske plošče Ten New Songs je pred kratkim izdal ploščo Dear Heather, ki jo začne z uglasbitvijo pesmi Lorda Byrona Go no more a-roving, na plošči je nekaj enkratnih duetov s Sharon Robinson in Anjani Thomas, plošča pa se zaključi z živo izvedbo čudovite skladbe Tennessee Waltz.
Skladbe so odigrane v klasičnem, celo predvidljivem, a izredno privlačnim in prepričljivem Cohenovem stilu - v večini primerov skromen inštrumentarij z glavno vlogo klavirja in kitare, ritem vedno narekujejo zelo jazz odigrani bobni, včasih se sliši kakšen prijeten saksofon ali bolj nenavadno brenkalo.
Cohen je s svojim glasom pripovedovalec, sodeč po vzdušju, bi lahko zapisal, da pripoveduje ljubezenske in življenjske zgodbe v zavetju noči, saj besedila predvsem šepeta, vse skupaj pa prijetno obogatijo spremljevalni ženski zborovski vokali oziroma solistični ženski vokali.
Leonard Cohen plošče Dear Heather ni posnel, da bi pet videospotov zavrteli na MTV-ju, temveč da se pokloni ljudem, ki so ga spremljali na življenjski poti oziroma so mu bili motiv za vztrajanje. Tudi zato ni moč izpostaviti nobene pesmi in pričakovati, da bo velika uspešnica, saj je Cohen ploščo posnel, ker je želel ljudem povedati nekaj novih, zanimivih zgodb.
In prav to je tisto, zaradi česar je ploščo tako prijetno poslušati - v zgodbah vedno najdemo kaj ali koga novega, odkrijemo nov smisel ali pa se nam odpre nov pogled na svet. Drugačna plošča, a ustvarjena z mojstrsko roko umetnika.
Leonard Cohen: Dear Heather
(leto izdaje 2004, založba Sony BMG, distribucija Menart)
Ocena: 4
