Lunar je skupina iz sosednjega Zagreba, ki ima pri nas že napol kultni status. Ustvarili so si ga s svojo prvo ploščo There is No 1, ki je izšla pri založbi Carnival Tunes/Delboy in z večkrat napovedanimi, kot izvedenimi živimi nastopi, ki pa so pri publiki pustili globok vtis.
Vse to se je dogajalo še preden so v naše kraje začeli pogosteje zahajati njihovi post rockovski somišljeniki iz druge strani luže, kot so Explosion in the sky ali Godspeed you black emperor. Po nekaj letih se je končno pojavila njihova druga oz. neuradno tretja plošča Turbo. Legenda namreč pravi, da naj bi se vmesna plošča izgubila, še preden se je digitalni zapis lahko prenesel na konkretne nosilce zvoka, čeprav je bila izdaja že dogovorjena pri njihovi prvotni založbi. Turbo, tokrat izdan pri gospodu Moonlee, posnet pa bolj kot ne analogno v domačem studiu, gradi oz. nadgrajuje kar je bilo začeto na prvi plošči. Pričnejo instrumentalno, nato pa sledi presenečenje. V drugi pesmi (Pizza song) Lunar spregovorijo. Glas, ki se je na prvi plošči pojavil zgolj kot podlaga v obliki izsečka iz filma, zdaj dejansko zamenja človek. So obrnili hrbet tradiciji in postali vokalni bend? Ne. Za tem instrumentalno nadaljujejo svojo kozmično odisejado občutkov in zvokov. Če ste ljubitelj ameriških znanstveno fantastičnih filmskih klasik, njihove B produkcije ali pa ruske ZF literature, potem so Lunar tisti, ki znajo v glavah pričarati neskončna vesoljska prostranstva in opustele ravnice neznanih planetov. Turbo popotovanje se konča z Bee-bop, kjer še drugič in zadnjič pesem vokalno osvežitvijo, kar doda njihovi glasbi dodatno dimenzijo, primerno da se zaokroži njihovo popotovanje.
Na svidenje v vesolju.
Lunar: Turbo
(leto izdaje 2004, Moonlee Records)
Ocena: 5
