Kako začeti zgodbo o Mötley Crüe? Skupini, kjer je bila na prvem mestu vedno glasba, a so pozornost poslušalcev vedno odvrnili škandali, pretepi, droge, alkohol, zdravljenja, menjave članov...
In kje in kako se zgodba začne? Leta 1981 sta se v Los Angelesu srečala basist Nikki Sixx in bobnar Tommy Lee, k sodelovanju pa sta pritegnila še kitarista Micka Marsa in pevca Vincea Neila in po kratkem izbiranju so se odločili za ime Mötley Crüe.
Prvenec Too fast for love so izdali leta 1982 - na tej dvojni zbirki uspešnic pa boste našli skladbe Live Wire, Piece of your action in Too fast for love ? z njo opozorili založbe in producente in naslednje leto je že sledila plošča Shout at the Devil in prvi video za skladbo Looks that kill. Na Red, White & Crüe boste poleg te uspešnice našli še Too young to fall in love, predelavo Helter Skelter in Shout at the Devil. Iz tega začetnega obdobja je treba omeniti še dva singla, ki sta na zbirki uspešnic in sicer Toast of the town iz leta 1981 in Black widow, ki je leto dni mlajša.
Pevec Vince Neil se je nato močno opit zapletel v hudo avtomobilsko nesrečo, komaj preživel in bil obsojen na nekaj tednov zaporne kazni, opraviti je moral tudi vrsto ur socialno koristnega dela.
No, Mötley Crüe so kljub temu leta 1985 izdali ploščo Theatre of Pain in videospota za skladbi Smokin' in the Boys Room ter prvo veliko MTV balado Home Sweet Home, poleg teh dveh pa je tu še skladba Use it or lose it. Leto kasneje so izdali dokumentarno videokaseto Uncensored, bobnar Tommy Lee pa se je poročil z zvezdo TV žajfnic Heather Locklear (od katere se je seveda kasneje ločil, ona pa je našla družinsko zavetje v objemu Richieja Sambore iz skupine Bon Jovi).
1987. izide plošča Girls Girls Girls, video za naslovno skladbo je večina TV postaj cenzurirala, med evropsko turnejo Nikki Sixx skoraj umre zaradi overdosea in naslednje leto skupina družno preživi v rehabilitacijskem centru. Na Red, White & Crüe boste poleg naslovne skladbe našli še Wild side, You're all I need in pa All in the name of....
In potem se zgodi Bob Rock? tako bi lahko začeli zgodbo o najuspešnejši in tudi med kritiki najbolj spoštovani plošči skupine - Dr. Feelgood iz leta 1989. Producent Bob Rock je seveda prav isti Bob Rock, ki je kmalu zatem poskrbel za slavni Metallica album Metallice in ki z obema skupina deluje še dandanes, vmes pa je seveda nizal uspehe tudi z drugimi skupinami. S te izjemno uspešne plošče boste lahko uživali v skladbah Kickstart my heart, Without you, Don't go away mad, Same Ol' Situation in seveda naslovno Dr. Feelgood.
Leta 1991 izdajo kompilacijsko ploščo Decade of Decadence, s katere lahko slišite zanimivo predelavo Anarchy in the UK in Primal Scream in prav po objavi te plošče se za skupino začnejo težave. Iz skupine vržejo Vincea Neila in na njegovo mesto pride John Corabi (The Scream), leta 1994 izdajo ploščo Mötley Crüe - prisluhnili boste lahko skladbama Hooligan's Holiday in Misunderstood - ki je bila polom, kljub temu pa ta postava sodeluje še pri projektu Quaternary, s katere lahko slišite skladbi Planet Boom in Bittersuite.
Leta 1997 se v skupino vrne Vince Neil, istega leta izdajo ploščo Generation Swine - slišali boste Afraid, Beauty in Generation Swine, a tudi ta plošča velja za polomijo. Naslednje leto izide še druga zbirka uspešnic Greatest Hits - moč je slišati skladbi Bitter Pill in Enslaved. Tommyja Leeja aretirajo zaradi maltretiranja druge žene Pamele Anderson in leta 1999 ga vržejo iz skupine, na njegovo mesto pa sede Randy Castillo, ki je bobnal pri Ozzyju Osbourneu.
Skupina izda še eno zbirko Supersonic and Demonic Relics in leta 2000 novo studijsko ploščo New Tattoo - na Red, White & Crüe boste našli naslovno skladbo in Hell on high heels. Na turneji Castilla zamenja bobnarka Hole Samantha Maloney, naslednje leto izide biografija The Dirt, za katero še vedno velja, da gre za eno najboljših in hkrati "žalostnih" rock biografij vseh časov.
In potem le še govorice o ponovni združitvi originalne postave Mötley Crüe, a je sprva kazalo, da so predvsem nasprotja med Leejem in Neilom prevelika, a lani se je vseeno zgodilo. Mötley Crüe so napovedali vrnitev, v začetku leta so izdali dvojno zbirko uspešnic, o kateri na dolgo in široko pišem in na kateri lahko najdete tudi tri nove posnetke - If I die tomorrow, Sick love song in predelavo Street fighting man, seveda pa se skupina odpravlja tudi na obsežno koncertno turnejo.
Mötley Crüe so v prvi vrsti vplivali na Guns N'Roses in na celotno generacijo hair in glam metalcev iz osemdesetih, ki so jim sledili in nekje na pol poti obupali, dosegel ali presegel jih ni nihče. In ko slišim nekatere mehkejše skladbe nu-metalskih skupin, se ravno tako ne morem izogniti primerjavam, sploh pa ne, ko slišim Velvet Revolver.
In čeprav je za Mötley Crüe zelo težko govoriti, da gre za zelo izvirno skupino, ki je v glasbo prinesla nekaj zelo novega, vsekakor pa so - tudi če škandale pustimo ob strani - glasbo zaznamovali in ji vtisnili svoj pečat. Pečat s preglasom.
Mötley Crüe: Red, White & Crüe
(leto izdaje 2005, založba Universal, distribucija Multimedia)
Ocena: 5
