Marko Ramljak, bi vam iskreno odgovoril, da nimam pojma. In najbrž bi večina storila enako. In prav nič vam najbrž ne bi pomagalo, če bi vam zaupal, da igra violino in kitaro... Konec koncev, gre za njegov prvenec, sicer pa je Marko Ramljak najbolj znan po sodelovanju z Gibonnijem.
Končno znano ime - Gibonni! Slednji je seveda znan, da za svoje sodelavce izbira izkušene in prekaljene glasbenike, ki vedo, kako se stvari streže in to je vsekakor že prvi dober znak. In če je ob omembi violine kdo pomislil, da se bomo tokrat lotili klasične glasbe...
No, še ena zmota! Z izjemo zadnje skladbe gre za izključno instrumentalne skladbe, ki bodo nekatere spomnile kar na Gibonnija, druge na Stinga, spet nekatere na Dire Straits? vsekakor odlična glasba. Marku so pri igranju pomagali še Matija Dedić (klavir), Damir Šomen (bobni), Henry Radanović (fretless bas), Eduard Botrić (klaviature) in Marko Petrić (tolkala).
Road to your heart se začne tako, da človek takoj pomisli na Gibonnija, nadaljuje se z violino, odličnimi linijami akustične kitare in dobrimi bobnarskimi prehodi. V napetosti vas drži od začetka do konca. African dream se začne world music stilu z akustično kitaro, na kateri je odigran tudi solo, slišimo pa tudi veliko stopnjevanja z violino.
Child in me se začne počasneje, sicer znova s kitaro, tokrat pa se sliši tudi mnogo več bobnov, violini pa pripade solo pohod. No, ko se glasbi priključi še klavir, vse postane mnogo bolj dinamično in tako ostane do konca, kamor pa nas popeljejo številne spremembe med instrumenti.
Moonlight je zgrajena na razmeroma znani melodiji, skozi celotno skladba pa se prepletata predvsem akustična kitara in pa violina. Faith je zgrajena predvsem na violinskih linijah, ritem pa drži boben, sliši se ogromno prehodov in stopnjevanja ritma. V drugi tretjini skladbe se glasba ustavi, pa nadaljuje z odličnim violinskim solom in se počasi konča z vodilno linijo.
6/8 Dance se začne z odlično odigrano violino, ki vseskozi drži tempo skladbe, zadaj se sliši ogromno poudarkov kitare in bobna, prvič pa je moč slišati tudi nekaj malega vokalov, ki pa so precej nerazločni. Old sea je izredno melanholična skladba, v večini odigrana na kitaro, ki je pri harmonijah izdatno pomagajo tudi klaviature, linije pa so naravnost fantastične.
New world je znova bolj dinamična, zasnovana na prepletenosti kitare, bobnov in seveda vodilne violine. Lepi prehodi, pogosto začinjeni s tolkali in električno kitaro. Zadnja skladba Rainbow je edina, ki ima tudi besedilo, kot pevec pa se seveda predstavi Marko. Glasba, ki je precej jazz, je vseskozi v ozadju in daje prednost sicer močnemu in odločnemu glasu.
Glasba na prvencu Marka Ramljaka je zelo razgibana in prijetna za poslušanje, hkrati pa jo lahko poslušam kadarkoli in kjerkoli, saj s svojo ubranostjo ne bi smela motiti nikogar. Nekateri najbrž obžalujejo, da na plošči ni prisoten tudi Gibonni, meni pa je žal, da na plošči ni več vokalnih skladb, saj je Marko za skladbo Rainbow napisal zelo dobro besedilo, ki ga je tudi odlično interpretiral.
Seveda pa je očitno, da gre za glasbeni izdelek zelo zrelega glasbenika, ki ima izredno širok spekter znanj, obvlada različne glasbene žanre in jih tudi precej samozavestno igra. Upam, da to ni njegov zadnji avtorski oziroma samostojni izdelek in da bo kmalu izdal tudi drugo, še boljšo ploščo.
Marko Ramljak: Marko Ramljak
(leto izdaje 2004, založba in distribucija Dallas)
Ocena: 4,5
