V svojih memoarih, ki jih je izdal pred dobrim tednom, Quincy Jones, eden najbolj znanih temnopoltih producentov in skladateljev, še prej pa jazzovskih solistov in aranžerjev, govori tudi o svojem nekdanjem sodelavcu Michaelu Jacksonu. No, ne gre ravno za sodelavca, pač pa za pevca, ki mu je Jones sporduciral prva dva solo albuma Off The Wall in tudi slavnega Thriller, album iz leta 1983, ki še vedno velja za najbolje prodajano pop ploščo vseh časov.
Odnos med Jacksonom in Jonesom je odnosm med pevcem in njegovim mentorjem, učiteljem in vzornikom, v prijateljskem smislu pa je Jones pravzaprav nekakšen drugi oče, ali pa boter slavnemu Jacku. Jones med spomini ugotavlja, da je pravzaprav zelo čudno, da si mnogi oboževalci Michaela Jacksona povsem napačno predstavljajo njegov pogled na svet in z njim nekaj osnovnih karakternih značilnosti kralja popa.
"Nemogoče je, da bi bil Michael Jackson povsem navadno bitje. Razumeti je treba, da je že od svojega petega leta izpostavljen žarometom medijev, kar zagotovo zelo vpliva na človeka. Jacko je izjemno plašen in sramežljiv, saj je na prvih snemanjih, ki jih je vodil Jones, enostavno gledal v tla, ali pa bil zazrt v kot. Marsikdaj je zahteval, da poje v temi in podobno." Michael Jackson, po Jonesovih besedah, živi v pravljici, marsikaj ocenjuje zelo nerodno, ali celo povsem napačno, njegovo dojemanje tega, kar ga obdaja, pa so marsikdaj tudi povsem iracionalno.
Prav gotovo ima tudi velike težave s čustvenim dojemanjem okolice, predvsem pa so zelorazriti njegovi socialni stiki, ali če hočete, nenazadnje tudi spolne navade in preference. Nič nenavadnega ni, da je zato njegova najboljša prijateljica pač igralka Liz Tayor, ki je bila tako kot on, slavna in bogata že kot otrok. V tej luči ni težko razumeti Jacksonovo večno željo živeti v pravljični deželi, med pravljičnimi bitji. Zato si je pred desetletjem dal zgraditi park Neverland, ki obkroža njegov dom, ta pa je idilični grad.
Enako negotovost in velike težave si je Jacko nakopal tudi s številnimi lepotnimi operacijami, ki so na njegovem obrazu namesto lepega nasmeha zapustile pravo razdejanje in še eno neskončno frustracijo. Izjemen glasbenik je po pričevanjih človeška razvalina, ki bi jo lahko celo primerjali kar z namišljenim robotom iz krvi in mesa.
Slovenska izdaja mesečnika Playboy bo v svoji novembrski številki, ki izide 27.10. v besedilu o Jacksonu zapisala meddrugim tudi: "Vsaj tri mesece na leto preživi v Sun Cityju v Južnoafriški republiki. Njegova tamkajšnja 2000 m2 velika suita ga ves ta čas ne izpusti iz nederji. Prihaja nenapovedano in vstopa z masko. Gotovo so v hotelski sobani tudi kakšne bakterije. Zato spi v kisikovi komori. Ogledala so tudi. Čez stene in po stropih. Verjetno se jim tudi pribljiža. Uf.
Na novem albumu Invincible, prvem pravem po devetih letih, je že res naporen. Od 16 komadov je 12 balad.
Sami otroci. Children of the World, kot da mu je ta fraza najljubša. Ajaja. In obilica nasilja v video spotu za uspešnico You Rock My World. Opa. Zelo diši po komercialnem debaklu! Koncertni urniki so tudi bolj asimetrični. Septembra je, nekaj dni po 43. rojstnem dnevu, na dveh priložnostnih koncertih v newyorškem Madison Square Gardenu slavil dvajsteletnico svoje solo kariere. Kako je naenkrat postal boljši matematik od svojih številnih biografov, nikomur od teh ni jasno. Maja '97 smo ga čakali tudi pri nas!?
V zadnji dekadi se je medijem zameril, ker se je s prvo ženo Liso Marie Presley (hči kralja je princesa, dodatna) kazal premalokrat. Pa zato ker je mencal s pedofilskim škandalom, ki ga je na koncu komaj uredil izvensodno. Z drugo ženo Debbie Rowe (sobarica, kakopak) pa se sploh noče kazati. O dveh otrocih z njo se ne ve nič. In vse to je nenazadnje skladno z večino njegovih falsetnih hrepenečih krikov in vzdihljajev: Leave Me Alone, You Are Not Alone, They Don't Care About Us, Gone Too Soon, Will You Be There, In The Closet, Another Part Of Me itd. Zadnja podobna je naslovljena Privacy. Tukaj res nekaj ne štima. Mogoče pa je le bolje, da nas bankomat sem ter tja spomni, da smo šli čez limit ..."
Novi album Michaela Jacksona Invincible, ki bo na trgu 31. oktobra tudi po nekaj poslušanjih ne more dobiti boljše ocene kot le dobro. Razmerje med številom balad in hitrejših, bolj plesnih, bolj dinamičnih tempov je močno v prid razvlečenim in jokajočim temam, kar na celotno delo, ki je sporducirano sicer vrhunsko, meče ne ravno atraktivno sceno. Prav zares se lahko pripeti, da bo reakcija publike tokrat manj energična od Jacksonovih pričakovanj oz. da obstajajo resne možnosti, da Invincible postane do sedaj najslabše prodajan Jacksonov album.
Matija A. Rossa