Besedo dojemam kot kačo. Po eni plati se nam kaže kot plazilka, ki je med ljudmi vnela greh, njen absurd in hinavščino je kar najbolj priporočljivo varno opazovati v terariju iz varne razdalje, saj vsi vemo kakšne bolečine lahko povzroči njen strupen, včasih tudi smrtonosen ugriz. Po drugi plati pa je poznavanje in obvladovanje besede oziroma kače lahko tudi življenskega pomena. Strupena tekočina iz njenih strupnikov se lahko ob znanju mojstra modificira in tako namesto strupa dobimo zdravilo, ki lajša bolečine in celo rešuje življenja. Kar ozrite se po simbolu najbližje lekarne!
Jose in Murat sta več kot le rimokleparski duet, sta prijatelja, ki ju beseda veže že iz časov skupine Captamur, ter kasneje preko priznanega tria Nedotakljivi, katerega tretji član je bil tudi Nikolovski. Navkljub nedotakljivosti imena se skupina ni obnesla, saj očitno nihče od trojice ni računal na dotik od znotraj, kjer so raznolike vizije in interesi posameznih članov pahnile Nedotakljive na samostojne poti; Josea in Murata po svoji, Nikolovskega pa takisto po samostojni stezici.Besedno jeklo njih smo lahko prvič pritisnili ob nakovalce na vseslovenski kompilaciji 5 min of fame; Za narodov blagor, a svojih 5 minut slave sta Jose in Murat pod okriljem ekipe Radyoyo razširila na 57 minut in 24 sekund, kolikor znaša plata V besedi je moč v dolžino.
V tem času imamo priložnost okusiti pravcato glasbeno solato, namešano iz vseh vetrov. Prek sočnih zajebantskih pesmih do ljubezenskega preliva, prek nekaj dobrih idej v sami globini solate ter seveda nekaj klubskih pokalic, ki bodisi pospešijo bodisi povzročijo prebavne motnje, ob muzikalni solati pa nas čaka še prikaz kako je moč zaužiti dani futr v obliki klasičnih reperskih fint - igranje z besedami, ki se končajo na isto končnico, ki je v Sloveniji postalo kazatelj, če ne že kar standard, kaj naj bi nadstopnja klasičnega (aabb/abab) rimanja pomenila.
Že prek Napoleonovega ter Maistrovega sistema bojevanja je moč razvideti, da razdrobljeno bojevanje na večih bojiščih hkrati ne doprinese zmage, veliko bolje se je skoncentrirati na eno samo točko, v glasbeno-reperskem smislu pa to pomeni nasloniti se na eno samo idejo in kasneje iz nje vleči smernice. Tega album ne postori in sled v ušesih tako ostane medla in neudarna, kar seveda ni slabo, če vam glasba pomeni sinonim za oddih ter relaksacijo, pomešano s smehom. A če v vas gori želja, da bi izvedeli kaj novega, prepoznali kak nov vidik, kot je to storila Leva scena- tega na tej plošči ne bo moč najti.
Skozi trinajst komadov in peharjem skitov bi bilo dobro izpostaviti nekaj dobrih biserov. Eden od njih je je Krneki, kjer Murata pošteno natrga in res zablesti v svoji protislovnosti, tudi Alko Budalko za njim ne zaostaja preveč, kjer je govora o situaciji Smolarjevega Adija - Ljubim jo, flaško pirovsko, le da tu alkoholne pijače zares zaživijo in skupaj z pripovedovalcem ustvarijo izredno luštno zgodbo. Jose skupaj s pevcem skupine Siddharta modro govori o enakopravnosti in sožitju človeka do človeka na Od ljudi za ljudi, pa tudi na Poslušaš rap? pljune nekaj modrih kot so; "Posluši, nič se nisem spremenil, samo ti me gledaš drgač, ker sem se na sceno prebil." Še kako pomemben stavek, ki bi se moral usesti v misli poslušalcev; slednji namreč vse prevečkrat ocenjujejo po videnem, ne po poznanem.
Na plošči gostuje nekaj znanih imen, kvaliteto Siddhartinega Tomija smo že omenili, nič manj kvaliteten ni Nikolovski, ki se še kako spusti na realna tla in opazi dejanja, ki poženejo srh po koži. Hrvaška Baby Dooks in Bizzo se v svojem klasičnem stilu odpilita do konca in spet poskrbita za zvrhano skledo smeha. Najbolj pa bi rad omenil in pohvalil Semota, sicer člana kočevske skupine Gottschee Project, ki je od svoj del opravil karseda dobro in je od debuta Kočevcev s skladbo Pijem in kadim napredoval več kot stoodstotno (palca gor!).
Nazadnje se ustavimo še pri produkciji, ki je za moje pojme najslabša plat albuma. Novi ritmi tipa "Missy Elliot in Busta Rhymes" mi enostavno ne sedejo v uho, obenem pa čutim pomanjkanje udarnih beatov, ki napokajo in začnejo avtomatično razmigavati vratne mišice in ustvarjajo jogging glave z možgani vred. Tega enostavno ni in to štejem albumu v velik minus ...
Torej, če potegnemo končno črto in iz ust izustimo summa summarum; plošča ni slaba, sploh ne, a vendarle ne ponudi nič novega in (r)evolucionarnega. Nekaj pesmi bo zagotovo našlo svoj prostor na radijskih postajah in pod prsti DJev v klubih, toda globoko v naših srcih pesmi svojega kotička ne bodo našle. Jose in Murat sta sicer prikazala, na katerih področjih je beseda lahko uporabljena, a kot že povedano, ogledovanje raznolikih kač v terariju ni enako mogočnemu ugrizu kače ...
Mir
Murat&Jose: V besedi je moč
(leto izdaje 2002, založba Založba T3S/Radyoyo, distribucija Multimedia records)
Ocena: 3,5
