Potem, ko smo v preteklih tednih kar pogosto pisali o mladi velenjski skupini naio ssaion, predvsem kot o bodočih glasbenih zvezdah in pravi koncertni atrakciji, se jim lahko tokrat posvetimo nekoliko drugače oziroma - s ponosom vam lahko predstavimo njihov prvenec numedia.
Skupina naio ssaion obstaja že štiri leta in v tem času so odigrali prek sto koncertov, mnogo solističnih in pogosto tudi kot predskupina bolj zvenečim imenom. Že v uvodu lahko omenim tudi njihov izredno uspešen nastop v graškem Orpheumu, kjer so se uvrstili v finale izbora mladih in perspektivnih.
Skupino sestavljajo dinamična in karizmatična pevka Barbara Jedovnicky, violinist, ki ogromno časa preživi tudi v zraku Rok Kolar, pa na videz izredno strogi in avtoritativni kitarist Tine Čas, ritem kitaro in spremljevalne vokale ima na skrbi Luka Verdenik, bas kitaro igra za fotografe zanimivi Lenart Jerabek, za bobni pa sedi Mitja Melanšek - Mic.
Ob snemanju plošče je treba omeniti še nekaj ljudi, v prvi vrsti producenta Dejana Radičeviča, ki je znova pustil svoj dobro slišni pečat in mnogi se že sprašujejo, če je to v redu ? številni sampli in elektronski zvoki sicer udarno glasbo precej motijo. Na treh skladbah je z akustično kitaro sodeloval Matej Mršnik, v eni skladbi pa je na klavir igral Joži Šalej (najbolj znan po sodelovanju z Alešom Hadalinom).
Plošča se začne s skladbo n.ss, za katero bo skupina pripravila videospot in ki jo lahko pričakujemo kot prvo uspešnico skupine. Skladba se sicer začne s tistim nadležnim in morda celo nepotrebnim elektronskim uvodom, nato pa fino zabobni iz zvočnikov. V refrenu slišimo zanimive vokalne preplete, nekaj šepetanja in pa v solo delu violino, ki ima malce irskega prizvoka.
bla bla ima akustičen uvod in v nadaljevanju malce spomni na Siddharto in njihovo Keltvek, ima izredno udaren refren in zelo dobre poudarke na električni violini. Skladba ailu je ena tistih, ki pustijo bolj bled vtis, saj je uvodoma nekoliko bolj zamorjena, nato postane pestrejša, a konkretnejšega vtisa ne zapusti.
Zame najboljša skladba na plošči je ran., ki že v uvodu preseneti z izjemno dinamiko, čeprav vokalno slišimo bolj pritajen govor, nato pa instrumentalno in vokalno skladba pobesni. Vokal se odlično meša z violino, v refrenu slišimo nekaj izredno visokega petja, svoje pa opravi tudi zanimivo besedilo. Tudi v živo ima skladba vso potrebno moč, s katero prepriča!
sms se ravno tako ponaša z zelo dobrim besedilom, za spremembo slišimo tudi nekaj več back vokalov, skladba pa ima podobno kot prejšnja izreden energičen naboj in kar nekoliko orkestralno zastavljeno violino.
Uvod skladbe gen x vas bo dobesedno vrgel s stola ali stran od zvočnika! Zares bombastično in škoda, ker ta skladba ni na začetku plošče, da bi dala že takoj vedeti, za kaj se pri naio ssaion gre ? za uničujočo energijo!
Za nenavadnim naslovom zaiaka se skriva nekoliko drugačna skladba, kjer vokal, ki je potisnjen v ospredje, sloni predvsem ob spremljavi bobna, nasploh pa instrumentalna spremljava spomni na staro grajsko glasbo.
Skladbo libero bi označil za eno najprijetnejših presenečenj, saj je v celoti odpeta ob spremljavi klavirja, če... če ne bi skupina Evanescence imela skladbe My immortal, ki ji je libero kar preveč podobna. In na tem mestu se poslušalec malce zamisli?
bordo je seveda popolno nasprotje prejšnje skladbe, saj je zgrajena predvsem na ortodoksnih heavy metal kitarah, z obilo vokalnih poudarkov in prepletanjem violine z ostalo instrumentalno spremljavo. Ploščo zaključi skladba homo sapiens, kjer v vokalnem uvodu znova slišimo pritajeno petje, potem pa glasba udari z vso močjo, do vrhunca pa pride pri polnem in udarnem refrenu.
Plošča numedia je ena tistih, ki jih morate poslušati zelo na glas, saj v nasprotnem primeru nima pravega učinka, res pa je tudi, da je skupina v živo še bolj prepričljiva, saj v nastop vložijo ogromno energije, ki je na ploščo ni mogoče prenesti.
Žal se bo morala skupina naio ssaion spopadati z neprestanimi primerjavami s skupino Evanescence, ki so jim, resnici na ljubo, na trenutke, kar preveč podobni. V živo prepričajo, pripravljene imajo tudi že nove skladbe in nekaj odličnih priredb, a če bodo želeli, da bo njihova zgodba oziroma glasba trajala dlje časa, bodo morali krepko zavihati rokave in prepričati z nekoliko bolj samosvojim glasbenim izrazom.
naio ssaion: numedia
(leto izdaje 2004, založba Cela Pametna Založba, distribucija Nika)
Ocena: 4,5
